odlagam za vas

Datum: 25. okto­ber 2009
Dol­žina: 21,098 km
Vreme: sončno
Tem­pe­ra­tura: 11° C

Tako. Glavni tek leta je mimo. Vtisi so še sveži, mišice pa boleče. Izo­gi­bam se sto­pnic in klan­čin. Ura­dnih rezul­ta­tov še ni, samo neu­ra­dni. Kar pa sploh ni tako važno, ker orga­ni­za­tor tek­mo­valce raz­vr­šča po brutto času. Danes mi je jasno, da so bili pogoji za tek narav­nost čudo­viti in ravno pravi za popra­vlja­nje takih ali dru­gač­nih rekor­dov. Kljub temu, da sem leto­šnji cilj za polo­vičko že dose­gel, sem se odlo­čil, da ga posku­šam še pre­seči. Nekako sem bil pre­pri­čan, da mi bo uspel tek okrog 1:40. Pri­pra­vljal sem se, pa tudi sebe sem pre­pri­čal, da zmo­rem. Pa poj­dimo lepo po vrsti.

Start (vir: Vitezi dobrega teka)

Letos smo se v Lju­bljano ponovno odpra­vili, kot dru­žina. Tekel sem samo jaz, ostali člani pa so bučno navi­jali (no, vsaj upam). Že pri iska­nju par­kir­nega pro­stora se je videlo, da je letos spet rekor­dna ude­ležba. Obču­tek imam, da je vsako leto težje dobiti par­ki­ri­šče. Letos je bil šotor za pre­vzem pre­sta­vljen na tržnico. Lju­bljana je bila v jutra­njem času še zavita v meglo in ter­mo­me­ter je kazal borih 7°C. Po pre­vzemu številke, čipa in darilne vrečke smo se dobili z osta­limi tekači Koornk-a. Po čajčku, maza­nju z raznimi žavbami in krat­kem čveku, smo se odpra­vili na star­tni pro­stor. Naj­prej ogre­va­nje. Vzdušje je bilo čudo­vito! Ampak res! Kakšnih pet minut pred star­tom sem se le začel dre­njati med mno­žico teka­čic in teka­čev. Ko sem se usta­vil nekje na sre­dini B cone, sem naj­prej pomi­slil, če sem se pra­vilno odlo­čil za kratko teka­ško opremo. Po minuti sta­nja v tisti mno­žici  sem ugo­to­vil, da o mrazu ni ne duha in ne sluha. Vsa tista naša telesa so dobro ogrela štar­tno ravnino.

Viju­ga­nje takoj po startu

Potem pa start. Sto­jimo. Poča­sna hoja. Star­tno črto sem preč­kal kakšne tri minute za prvimi. Začelo se je viju­ga­nje in pre­ri­va­nje. Za čas 1:40 bi moral teči 4:45 na kilo­me­ter. No, prve tri kilo­me­tre je bilo to zelo težko. Viju­gal sem levo in desno, na ploč­nik pa spet na cesto. Še po treh kilo­me­trih sem pre­hi­te­val mno­žice, ki so že na oko imele za vsaj minuto poča­snejši tempo.

Začel sem odlično, celo neko­liko hitreje, kot po planu. Na vseh okrep­če­val­ni­cah sem pri­dno pil tako, da žeje nisem obču­til skozi celo tekmo. Poškodbo desne zadnje ste­gen­ske mišice sem čutil že od petega kilo­me­tra naprej. Ni bilo hudo. Pri deve­tem kilo­me­tru sem poje­del Ener­vit tableto GT. Vse je bilo v redu. Še vedno sem pre­hi­te­val teka­čice in tekače. Nekje na 10. kilo­me­tru sem začu­til nepri­je­tne mra­vljince v desni nogi in se zbal, da se mi je vrnila stara poškodba. Pri 13. kilo­me­tru sem začu­til, da mi zmanj­kuje moči. Takrat sem popil eno pilulo Che Gua­rana in upal na vrni­tev moči. Na okrep­če­val­nici sem popil vodo in ener­gij­ski napi­tek. Mra­vljinci so izgi­nili. Super! No, od 16. kilo­me­tra naprej je tempo počasi začel padati. Čutil sem, da mi zmanj­kuje moči. Misli so počasi posta­jale temačne. Na 18. kilo­me­tru so me začeli pre­hi­te­vati prav vsi. V nekem tre­nutku sem začel raz­mi­šljati, da bi se eno­stavno use­del na ploč­nik in odsto­pil. Bilo je hudo, trčil sem ob “teka­ški zid”. Tako sem se zadnje tri kilo­me­tre moral pre­pri­če­vati, da sem vztra­jal in odšte­val pre­o­stale kilo­me­tre in metre. Bilo je mučno.

Gazele

In potem sem pri­te­kel pred zadnjo okrep­če­val­nico. Počasi sem se spre­ho­dil in pil vodo, ener­gij­ski napi­tek in poje­del malo banane. Z muko sem se pri­pra­vil, da sem tekel naprej.  Ampak se je spla­čalo! Kmalu sem začu­til, da se ener­gije vrača. Seveda! Nič nisem jedel. Tako sem zadnja dva kilo­me­tra posku­šal iz sebe izti­sniti še zadnje atome moči. Kilo­me­tra sta se vle­kla. V daljavi sem zagle­dal ovi­nek, ki pelje pred par­la­ment. Sti­snil sem zobe. Noge so bile pre­cej mehke, a je šlo. Še zadnji ovi­nek in ciljni sprint. Uspelo mi je! Pred mano je stal Jan­ko­vić. V cilju sem. Pogra­bil sem spo­min­sko meda­ljo in se odzi­bal proti hrani in pijači. Bil sem omo­ti­čen, izmu­čen in lačen. Še dobro, da je psiha zdržala.

Pred ciljem (avtor: fangl)

Zgu­bljen na cilju (vir: David)

Želeni čas 1:40 sem zgre­šil za 3 minute in 33 sekund. Lahko bi bilo slabše. Lahko bi odsto­pil. Osebni rekord sem vse­eno popra­vil za dobro minuto. Sku­pno sem se uvr­stil na 1.520. mesto od 3.998 teka­čev (po brutto času). V svoji sku­pini pa sem zase­del 302. mesto od 817 (po brutto času). Moj netto čas je bil 1:43:33, brutto pa 1:46:13.

Polar graf