Po letu pavze sem se spet znašel na startu kraškega maratona. Tako, kot vsako novo sezono je  to moja prva polovička. Tako nikoli ne vem kako dobro (ali slabo) sem pripravljen. Letos zaradi poškodbe nisem treniral kakšnih hitrejših tekov, ampak imel sem občutek, da lahko tečem pod 1:40. Vreme nam letos resnično ni bilo naklonjeno. Pihalo je in bilo mrzlo. Veliko prijavljenih tekačev se je odpovedalo tekmi. Sem pa srečal nekaj pogumnih tekačev, ki so tekli v kratkih hlačah in tekaški majici brez rokavov.

In, ko smo stali na startu nas je sigurno veliko razmišljalo kaj nam je to treba. Ampak, ko smo prečkali startno črto so bile te misli odrinjene na stran. Telo se je kmalu ogrelo in počutil sem se odlično. Veter je pihal v hrbet ali pa se je umiril. Tako je šlo vse do zadnjih treh kilometrov. Takrat se je začel še zadnji vzpon in veter se je obrnil točno v nas. Na trenutke nisem bil prepričan ali tečem ali stojim na mestu. Noge so bile že utrujene in nastopila je kriza. Kljub vsemu sem stisnil zobe in pritekel v cilj. Dosegel sem čas 1:37:21 in skupno uvrstitev 238. mesto (od 1.073), ter 54. mesto (od 209) v kategoriji.

Prvih pet dni je bilo najbolj kritičnih. Že drugi dan prehranjevanja z zelenjavo sem ugotovil, da nimam dovolj energije. Takrat sem ugotovil, da bo potrebno več jesti, predvsem mesa. Počasi sem se navajal na vsakodnevno planiranje nakupov in pripravljanja obrokov v naprej. Zaradi začetne vneme nisem še občutil vseh teh priprav, kot problem. Kmalu se je tudi pokazalo, da je taka prehrana dražja ob običajne. Tudi zaloge je bilo potrebno hitreje obnavljati, predvsem zelenjavo in sadje. Po kakšnem tednu dni so popustile prebavne motnje, ampak energije še ni bilo od nikoder. Takrat sem več začel jesti razne oreščke, tako da sem lahko samo za malico pojedel celo vrečko pistacij. V veliko pomoč so mi bili zapisi so-izzivalcev na FB-ju, ki so večinoma imeli podobne težave. Veliko je bilo objavljenih tudi paleo receptov iz katerih sem črpal ideje, kako iz relativno malo sestavin pripraviti obrok. Na krožniku so največkrat pristala jajca v raznih oblikah. Jajca so bila kar dnevna stalnica, še posebej pri zajtrku. Vse skupaj pa se je počasi začelo obračati na bolje šele nekje po 15. dnevu. Takrat sem spet začutil energijo pri teku, pa tudi najhujše krize so bile mimo. V prvih tednih sem zelo pogrešal kruh in krompir, da o pivu sploh ne govorim. Zanimivo je tudi to, da sladke hrane nisem preveč pogrešal. Pa toliko radenske, kot sem jo pa spil v tem mesecu je nisem kar nekaj let. Večinoma zvečer, ko so drugi pili pivo ali kakšno drugo alkoholno pijačo.

Vsega skupaj sem odtekel 11 tekov, kar je naneslo malo manj kot 100 km. Manj kot sem si zamislil, razlog pa je bila poškodba zadnje stegenske mišice, ki se mi vleče že drugi mesec. Že tretji dan sem šel teči daljši (16 km) tek in sem se komaj privlekel domov. Ker sem se že na začetku odločil, da bom pri daljših tekih poskusil piti vsaj regeneracijski napitek, sem ga zlil vase in…doživel šok. No, vsaj telo ga je. Na enkrat sem se počutil tako slabo, da sem kakšne tri ure lahko samo ležal. V drugem tednu sem večinoma počival, pa tudi energije ni bilo. V tretjem tednu pa so stvari spet stekle. Lahko sem pretekel recimo 10 km brez težav, tudi pri hitrejšem tempu. Vsekakor je bilo tekov premalo za kakšno resnejšo ugotovitev glede kurjenja maščob. Sem pa ugotovil, da se teke nekje do 15 km, da  preteči s paleo prehrano, z dodatnimi oreščki, suhim in svežim sadjem. Seveda v zmernem tempu, za kakšne hitrejše teke in večje napore je pa potrebno dodati več OH.

Tehtanje

Moj cilj je bil tudi izgubiti nekaj kilogramov, bolj natančno 1,5 kg. Po kakšni večji izgubi teže pač nimam potreb. Procenta maščobe nisem meril, ker nisem mogel upravičiti zamenjave stare tehtnice :-) Preko prsi se mere niso spremenile, čez trebuh pa sem izgubil 2 cm. Moram reči, da me je v prvih dneh skrbelo, da bo šla teža prehitro navzdol, saj sem v prvih 2 dneh izgubil več, kot pol kilograma. Seveda je bilo v tej številki največ vode. Teža se je kasneje spet dvignila. Vsekakor sem do zadnjega dne uspel priti pod želeno težo: 70 kg. In to brez stradanja. V bistvu se mi je zdelo, da ves čas nekaj jem. Večinoma sem zobal oreščke in suho sadje (fige in datlji). V celem mescu sem od sladkih zadev pojedel samo malo ploščico 85% kakavove čokolade, drugače pa največ banan z medom in suho sadje. Enkrat sem si naredil še paleo kokosove krogljice.  To je bil ves sladki del prehrane. Na to sem zelo ponosen. V celem mescu sem se kar dobro izogibal alkoholu. Popil sem samo 3 kozarce belega vina! Še ena zmaga :-) Mlečnim izdelkom se nisem mogel odreči v celoti, saj sem občasno jedel sir in pil malo jogurta. Med izzivom sem si izbral tudi nekaj vaj, ki sem jih izvajal 1-krat, včasih tudi 2-krat na dan. Največja pomanjkljivost, ki se mi pa vleče že nekaj časa (let) pa je premalo spanja. Mogoče bi celotni izziv bil lažji, če bi mi uspelo spati 8 ur ali več, tako pa ostajam pri skromnih 5. do 7. urah.

Foto rezultat

In kaj naj rečem za zaključek? Odlična izkušnja. Zdržal sem do konca, čisto do konca. Najbolj mi je zanimivo dejstvo,  da sem se v celem mesecu počutil prenajedenega samo enkrat. Vse ostale dni sem bil pač samo sit. Ob koncu izziva ne pogrešam sladkih zadev, še najbolj se veselim piva :-) in kruha. Ampak, kruha samo iz tega razloga, ker je hitra in priročna hrana. S paleo prehrano se, da normalno živeti in športati (rekreativno), bi pa rekel, da pa kakšnih bistvenih sprememb nisem našel. Je odličen način za zdrav način izgube odvečnih kilogramov. V naslednjih mesecih sledi samo delni paleo, kar pomeni, da bo zajtrk ne-paleo, večerja paleo, vsi ostali obroki pa nekje vmes :-D

P.S.: Danes sem si po mesecu dni odprl prvo pivo in ugotovil, da ga pa le nisem tako pogrešal :-D

1. Plank
Mišice: trebušne mišice.
Ponovitve: 3×40 sek z 10 sek vmesne pavze ali 4×30 sek z 10 sek vmesne pavze.
Opombe: Telo mora biti ravno. S časoma dodamo dviganje posamezne noge v stran in navzgor. Video.

Plank

2. Dvig trupa
Mišice: (spodnje) hrbtne mišice.
Ponovitve: 3×30 sek z 10 sek vmesne pavze.
Opombe:  Telo je lahko v mirovanju ali pa se ves čas dvigujemo in spuščamo.

hrbet

3. Stranski plank
Mišice: stranske trebušne mišice
Ponovitve: 6×30 sek z 10 sek vmesne pavze.
Opombe: To pomeni izmenično, najprej z eno in potem z drugo roko. Na vsako stran 3 ponovitve. S časoma gremo lahko z roko navzdol pod telo in nazaj navzgor. Video.

Stranski plank

Stranski plank, nadaljevanje

4. Sklece
Mišice: mišice ramenskega sklepa + prsne mišice + trebušne mišice + hrbtne mišice.
Ponovitve: 3×6 sklec z 10 sek  vmesne pavze.
Opombe: Zaradi operacije rame sem šele pri 6 sklecah, vsakdo začne s toliko kolikor zmore.

sklece

5. Dvigi na drogu
Mišice: mišice ramenskega sklepa + prsne mišice + trebušne mišice + hrbtne mišice.
Ponovitve: 3×6 dvigov z 10 sek  vmesne pavze.
Opombe: Zaradi operacije rame sem šele pri 6 dvigih, vsakdo začne s toliko kolikor zmore. Lahko kombiniramo tako, da eno serijo naredimo s prijemom dlani spredaj/zgoraj (kot spodnja fotografija), drugo z dlanmi spodaj/zadaj.

Dvig na drogu

Lepi spomini. Popravljen osebni rekord. Čudovito vreme. Na startu je kazalo, da bo vreme oblačno in temperatura primerna za tek. In tako je kazalo več, kot polovico tekme, potem pa se je pokazalo sonce. Kljub vsemu mi je uspelo držati tempo, ki sem si ga zastavil. Probleme sem imel nekaj več, kot 2 kilometra pred ciljem, ko sem začel počasi popuščati. Zdržal sem do cilja in se zelo veselil novega osebnega rekorda: 1:33:28! Med 423. tekmovalci sem zasedel točno 100. mesto, v svoji kategoriji pa 25. mesto med 86. tekmovalci. Sigurno eden lepših tekov.

Proti cilju

http://www.youtube.com/watch?v=XbDI471vE-M

Cilj

V cilju z Ajaxom

Nov tek, ki veliko obeta. Predvsem mi je všeč trasa, ki je razgibana, saj se teče tako po asfaltu in po gozdnih poteh, veliko trase poteka po gozdu in v senci. Tudi razdalja je nekoliko krajša od klasičnih tekov. Na startu se nas je zbralo 42 tekačev, od tega 17 moje kategorije. V cilj sem prišel s časom 31:01 in zasedel 8. mesto, ter 6. mesto v kategoriji. Zelo sem zadovoljen.

Tek, ki sem se ga veselil, pa mi ni ostal v prav posebej lepem spominu. In to samo zaradi vročine. Trasa poteka po lepi pokrajini, malo je moteče, da ni v enem kosu (tečeta se dva kroga), ampak vročina… Kot sem že nekaj časa nazaj ugotovil, temperatura igra veliko vlogo pri mojem teku. Višje temperature so prava smrt za moj tek. In tako je bilo tudi tokrat. Že dolgo časa se nisem tako vlekel proti cilju, kot tokrat. Nazadnje se take kalvarije spominjam iz Maratona Radenci. Kljub temu, da je trasa prav čudovita in je zelo lepa sprememba za običajne cestne teke, mi nekako ni steklo.

Že kmalu po startu sem imel občutek, da se vlečem in sem se prav trudil, da sem ostal nekje v sredini skupine. Potem se proga spusti navzdol za kakšna 2 kilometra, potem pa dvigne. Sledi še dokaj raven del do starta in potem še en krog. Prav žalostno se mi je zdelo, da je del proge, kjer se spuščamo, v senci, kjer pa smo se pognali v hrib, pa na soncu. Že, ko sem se prvič začel vzpenjati v klanec sem čutil vročino. In še ne na polovici proge sem se v mislih prepričeval, da ne smem zaključiti po enem krogu. Še dobro, da sem trmast. Prvi krog sem zaključil s kar spodobnim časom, drugega pa več, kot 2 minuti počasneje. Zaključil sem s časom 53:51 in bil popolnoma izmučen. Skupno sem se uvrstil na 26. mesto od 54 in na 8. mesto od 13 v svoji kategoriji. Tek je lep, ampak tudi zahteven.

Pred startom

Prihod v cilj

Tekma, ki je ponavadi prijetna v vseh pogledih. A tokrat bi se kmalu zgodilo nekaj neprijetnega. Še pol ure pred startom se je z neba dež zlival v potokih. Še dobro, da je organizator letos poskrbel za streho nad glavnim prizoriščem. In, ko so tekači vsak pri sebi že razmišljali ali bi se sploh podali na start, se je zlivanje ustavilo. Slišati je bilo besede, kot so čudež, neverjetno, sreča, itd. Reka tekačev se je odpravila proti startu. Vsako leto je čudovit pogled na tekače, ki se nabirajo. Leto sem nekaj časa pred tekmo namenil razmišljanju v čem naj tečem. Nočna 10ka je odlična priložnost za bosi tek, saj so organizatorji uvedli svojo kategorijo za bose tekmovalce. Po drugi strani pa bos še nisem zmožen teči tempa 4:10 min/km ali hitreje vseh 10 km. Kaj sedaj? Na koncu sem se odločil za sandale huaraches. Malce me je skrbelo, če mi bo v njih uspelo teči tako hitro, saj se včasih vrvica malce razrahlja in mi potem noga opleta.

Huaraches

Cilj je bil postaviti osebni rekord na 10 km in teči hitreje od 42:19. Ozračje je bilo prijetno, množice ob progi so nas glasno spodbujale, tople luže pa so nežno gladile razgrete podplate. Prva polovica je bila hitra in na srečo mi je uspelo v podobnem tempu priteči tudi v cilj. Ura je pokazala čas 41:45. Ni veliko poda želenim časom, pa vendar, zastavljeni cilj sem dosegel. V absolutni uvrstitvi sem zasedel 141. mesto od 1.092 tekačev, v svoji skupini pa 61. mesto od 461. Super! Naj omenim, da so letos (spet) tekli tudi žena Maja, brat Blaž in prijatelj Frizbi. Vsi so popravili svoje najboljše čase. Bravo! Seveda je sledila slastna kremšnita in žur s skupino Joške v’n.

Rezultati in galerija.

Start. Na fotki so Maja, Blaž in Frizbi.

Prvi krog.

Pripravljeni za žur.

Med zadnjimi na prizorišču.

Ena lepših tekem. Ne vem zakaj, ampak vedno sem rad tekel na Vršič. Tokrat spet v Vibram FiveFingers. Vreme in temperatura sta bila odlična za tek. Kot prejšnja leta je bil tudi tokrat start pod smučiščem in potem leteči cilj pri hotelu Lek. Tam se začenja merjenje časa. Prvi trije kilometri so dokaj ravninski, potem pa se začne pravo vzpenjanje. Med samo tekmo nisem imel kakšne krize, in tudi v cilju nisem bil preveč utrujen. Sem pa močno izboljšal svoj čas, saj sem bil hitrejši za skoraj 10 minut. Veliko. Letošnji čas 1:04:44 je zadoščal za skupno 31. mesto od 100. tekmovalcev in 10. mesto od 32. v svoji kategoriji. Absolutni rezultati in rezultati po kategorijah.

Na progi.

Na cilju.

V Vibram FiveFingers na vrhu

25. aprila 2012 sem, kot eden od predstavnikov etažnih lastnikov (nadzorni odbor) v našem vhodu, sklical sestanek (etažnih) lastnikov. To nam omogoča 34. člen Stanovanjskega zakona (SZ-1).  Tema (predlog) sestanka je bila prenova vhoda stavbe. Ponudbe (tri) za izvedbo smo poiskali sami, brez posredništva upravnika. Predlog prenove in izvajalca sta bila izbrana soglasno med vsemi prisotnimi lastniki. Zapisniku smo priložili tudi zbrane podpise v dokaz, da je bilo zadoščeno zakonu (redno upravljanje: več kot polovica solastniških deležev).

7. maja 2012 smo se z izbranima izvajalcema dogovorili vse podrobnosti in datum začetka del. Opozorjen sem bil, da mora Alpdom, kot naš upravnik, pripraviti in skleniti pogodbo z izvajalcem del. Našemu predstavniku pri upravniku, gospodu Marku Benedičiču, sem 17. maja 2012 poslal elektronsko pismo v katerem sem ga prosil za pripravo omenjene pogodbe. Ker do 22. maja 2012 ni bilo odgovora sem mu poslal povpraševanje. Zadevo sem ponovil 30. maja 2012 in zraven pripisal, da pogodbo potrebujemo v najkrajšem času in bom v nasprotnem primeru, obvestil pristojno inšpektorsko službo.

1. junija 2012, torej 15 dni po poslani prvi prošnji, sem dobil odgovor, da pogodbe ne more pripraviti, ker nima seznama podpisov prisotnih lastnikov. Po 15 dneh! Zaradi odsotnosti sem seznam poslal 7. junija 2012. Naslednji dan sem prejel odgovor gospoda Marka, da bo pogodbo začel pripravljati šele ta dan in da bo dokončana v ponedeljek (11. junij 2012). Seveda pogodbe v ponedeljek niso poslali, niti do srede (13. junija 2012) ne. Zato sem jim ponovno poslal opomin glede pogodbe. Do tega dne je minilo 28 dni!

22. junija 2012 sem poslal opis dogodkov na Tržni inšpektorat Republike Slovenije, kjer so mi odgovorili, da mi ne morejo pomagati. Hvala. Še isti dan sem poslal elektronsko pismo direktorici/predsednici uprave gospe Manci Vrečar, kjer sem ji opisal situacijo in prosil za zamenjavo gospoda Marka Benedičiča, kot našega predstavnika.

26. junija 2012 smo imeli letni zbor etažnih lastnikov, ki ga je sklical upravnik Alpdom. Na sestanku mi je gospod Mark osebno zagotovil, da bo pogodba pripravljena in poslana naslednji dan (27. junij 2012). 4. julija 2012 sem jih zato ponovno kantaktiral in naslednji dan dobil odgovor, da je pogodba pripravljena, potrebno se je dogovoriti samo še za datum izvedbe. Po 50. dneh pogodbe še ni bilo! Bil sem zgrožen in sem mu to tudi napisal. Napisal sem še, da dela računa (9€ za upravljanje) ne bom poravnal, ker niso opravili svojega dela.

Ker nisem prejel nobenega odgovora od  predsednice uprave sem jo 4. julija 2012 ponovno kontaktiral.

6. julija 2012 mi je gospod Mark sporočil, da se zaradi poletnih dopustov enega od izvajalcev prenova ne more izvesti v celoti. Ker mi ni preostalo drugega sem privolil v prenovo v mesecu septembru.

Danes mineva 124 dni od poslanega zapisnika! Ponovno sem pregledal zakon, pravilnik in pogodbo in v takem primeru upravniku nič ne morem. Sramota! Mogoče bo pomagala objava tega zapisa v kakšnem časopisu. Menim, da se to dogaja samo zaradi tega, ker sami niso mogli dodati svojih % k ceni. Včeraj sem govoril z enim od izvajalcev in mi je potrdil, da pogodbe še vedno niso prejeli. In kaj mi/nam še preostane? Zamenjava upravnika? Če želimo izvesti prenovo še letos potem še ne. Se bom pa osebno zavzel za to, da se to čim prej izvede. Ostane mi samo še objava v medijih in internetu. Predsednica uprave ne odgovarja in s tem daje potuho svojim zaposlenim. Nikoli mi nihče ni omenil, da pogodbe ni mogoče pripraviti, da manjka kaj z moje/naše strani, nič! Mogoče bi pa vse skupaj že zaključil, če bi imel čas pogosto viseti na sedežu podjetja, pa ga nimam. Zato tudi večina moje komunikacije poteka preko elektronske pošte.

Upravniki, javite se mi z vašimi ponudbami (klemen@humerca.com), ker bomo kmalu iskali novega.

NOVOSTI

17.9.2012: Direktorica Manca Vrečar je obljubila, da bo pogodba urejena 19.9.2012 in bom o tem tudi obveščen. Naš predstavnik pri Alpdomu Mark Benedičič je bil zamenjan.
18.9. 2012: Gospod Mark Benedičič je poslal sporočilo, da sta pogodbi pripravljeni, z izvajalcema se morajo samo še dogovoriti za datum izvedbe. Sporočilo je podobno tistemu iz 5.7.2012.
21.9. 2012: Gospod Mark Benedičič je sporočil, da so pogodbo poslali izvajalcema v podpis. Končno. Čudeži se še dogajajo.
24.9.2012: S strani enega od izvajalcev sem dobil potrdilo, da so pogodbo prejeli.
27.9.2012: Gospod Mark Benedičič me je poklical in mi sporočil, da je en izvajalec že vrnil podpisano pogodbo in se zavezal, da bo delo opravil do konca meseca oktobra.
20.11.2012: Danes sem končno dočakal klic gospoda iz podjetja Lumatik, da so vrata pripravljena za montažo.