Skip to main content

11. mali kraški maraton, 2011

Datum: 27. marec 2011
Dol­žina: 21,1 km
Višin­ska raz­lika: 100 m
Vreme: oblačno
Tem­pe­ra­tura: 10° C

Čudovito! S to besedo lahko povzamem letošnji tek na malem kraškem maratonu. Če dobro pomislim ni ravno veliko tekov/tekem, ki sem jih v tako dobrem ritmu pripeljal do konca. Če primerjam tek v Sežani pred dvema letoma, potem lahko rečem, da sem naredil velik napredek. Omenjena teka sta, kot noč in dan.

Startna gneča
Startna gneča

Ravno zaradi slabe izkušnje sem se tega teka kar malo bal. Sežanski tek je eden prvih v sezoni in nikakor ni ravninski. Je pa eden lepših glede na okolico po kateri se teče. Vremenska napoved za nedeljo je bila slaba. Nekaj se je celo govorilo o snežnih padavinah. In, ko sem zjutraj startal proti Sežani me je kar nekaj časa spremljal dež. Tudi v Sežani. Izgledalo je, da bo zaradi dežja tek še težji.

trasa teka
trasa teka

Ampak na koncu se je izšlo, kot v pravljici. Kakšnih 15 minut pred startom je dež ponehal in celo sonce je na trenutke pokukalo izza oblakov. Temperatura je bil idealna za tek. Stvari so se postavljale na svoja mesta. Tekačev je bilo letos prijavljenih največ (zasledil sem številko 3.000). Gužva na startu je bila velika. Mislim, da je čas, da organizator uvede časovne bokse tako, da se tekači lahko pravilno razporedijo. Sicer je pa to večni problem.

Kratek tek in še nekaj dinamičnih razteznih vaj, obisk wc-ja in že sem se stal med množico. Prav preveč naprej se mi ni dalo prerivati, ker moj cilj ni bil start na osebni rekord (vsaj takrat še ne). Cilji so bili, da tečem vsaj tempo 5:00 min/km in tako ugotovim kakšna je trenutna pripravljenost. Če bi bilo mogoče bi pospešil vsaj do 4:30.

Zaradi prerirvanja v prvih dveh kilometrih sploh nisem opazil, da mi je zopet crknila Nokia. Ne bom ponavljal vseh kletvic, ki sem jih takrat izrekel. Mogoče mi je pa jeza celo pomagala k dobrem rezultatu. Ko sem telefon usposobil za predvajanje glasbe, sem se šele uspel posvetiti tekmi. Z navdušenjem sem pričakoval 14. kilometer, kjer se mi ponavadi pojavi kriza. Brez problema sem držal tempo okrog 4:30 do 4:40. Nekje na 8. kilometru sem na okrepčevalnici pograbil košček pomaranče in kozarec vode. Še vedno ni bilo sledu o kakšni krizi. Ne fizični in ne psihični. Tudi na 15. kilometru je bilo vse vredu. Glede na izkušnje sem bil prepričan, da se bo to zgodilo vsak trenutek, zato sem bil toliko bolj vesel vsake naslednje kilometrske oznake.

profil trase
profil trase

Sledil je samo še zadnji, najtežji del. Tukaj se proga najbolj dvigne in to ravno v trenutkih, ko iz sebe iztiskaš še zadnje atome moči. Tako so bili zadnji štirje kilometri prava preizkušnja za telo in psiho. V tem delu sem prehitel veliko tekmovalk in tekmovalcev. Kljub vsemu je bil zadnji kilometer prav peklenski, ampak pogled na uro mi je dal moči, da sem zmogel do konca. V cilju skoraj nisem mogel verjeti, da mi je uspelo popraviti osebni rekord pol-maratona. In to na prvi tekmi sezone in tako razgibani. Ura je ob prečkanju ciljne črte kazala 1:39:46 (brutto), moj Polar pa je pokazala (zame) neverjetnih 1:38:37 (netto). Tako sem svoj osebni čas popravil za skoraj tri minute!! To je pomenilo 91. mesto od 250 tekmovalcev v svoji kategoriji in 396. mesto od 1.212 tekmovalcev skupno med moškimi. Čutim, da sem pripravljen na čas 1:35. Mogoče že v Radencih, če le ne bo preveč vroče. Bilo je lepo.

tik pred ciljem
tik pred ciljem
Kontrolna točka

Škofjeloški treking 2011

Datum: 19. marec 2011
Dol­žina: 25,4 km
Višin­ska raz­lika: 1.396 m
Vreme: delno oblačno
Tem­pe­ra­tura: 5° C

Moja druga sezona v treking ligi in komaj tretja tekma. Začel sem lani, ravno na Škofjeloškem trekingu. Takratni cilj je bil priti na cilj in zraven spoznati zabavne in manj zabavne trenutke. Torej – samo bistvo trekinga.

Start ultre
Start ultre
Start ultre 2.
Start ultre 2. (lejga Miha)
Start ultre 3.
Start ultre 3. (Hana in Piskec)

Ker je to najbližji treking v ligi, sem si rekel, da ga ne smem izpustiti. Lani sem se na pot podal z Damjanom, letos pa kar sam. Na koncu je še izpadlo, da je bilo tako najbolje. Namreč že lani po končanem trekingu sem si zaželel preizkusiti, kako bi bilo, če bi se tekme lotil zares. To pomeni, da bi šel na polno, da vidim kako sem fizično pripravljen. Nekaj je preteči pol-maraton (večinoma) po ravnem terenu, drugo pa preteči/prehoditi hribovit pol-maraton, kjer narediš okrog 1.500 m višinske razlike.

Pred startom pohodniške
Pred startom pohodniške

Na start sem letos prišel kar zgodaj in tako še ujel start tekme na najdaljši (ultra, 40 km) progi. Malo sem imel problemov pri izbiri koliko naj se oblečem. Bilo je oblačno in rahlo je pihal mrzel veter. Na sonce ni bilo mogoče računati. Na startu se nas je zbralo kar 92, od tega 35 žensk in 57 moških. Ker je pri trekingu pomembna tudi taktika sem se odločil, da se držim bolj v ospredju in sledim izkušenejšim tekmovalcem. Ta taktika se je izkazala za pravilno.

Zemljevid trase
Zemljevid trase

Po uri in pol sem bil že na 5. kontrolni točki (KT). Zdelo se mi je, da mi gre zares dobro. Od točke do točke sem se večinoma prehiteval z enimi in istimi tekmovalci. Imeli smo enak ritem. Pred KT 6  (Pasja ravan)je bila “živa” kontrola. Tam sem izvedel, da pred mano sploh ni veliko tekmovalcev, kar mi je dalo dodatne energije. Potem pa je bila na vrsti KT 7. To je bila točka, ki mi je (in še nekaterim) povzročila največ težav. Namreč izkazalo se je, da je Prosenov grič, čisto drugje, kot smo mislili. Tam sem po občutku porabil še največ časa.

Na poti do KT 7
Na poti do KT 7

Sledil je najnapornejši vzpon na KT 8 (Kopačev vrh). Ta točka mi je pobrala največ energije. Vzpenjali smo se po spolzkem terenu skoraj navpično navzgor. Vsaj tako se mi je zdelo. A, na vrhu ni bilo časa za počitek. Po grebenu je bilo treba naprej. Na splošno smo veliko časa hodili po grebenih. KT 9 (sv. Ožbolt) je bil kar malce skrit in bi jo kmalu spregledal. Potem pa samo še spust do gostišča. Ravno ta del mi je nekoliko ostal v spominu od lani, vendar se je izkazalo, da ne prav veliko.

Trasa
Trasa
Trasa 2.
Trasa 2.

Zadnjih nekaj kilometer je bilo prav peklenskih. Telo je iskalo energijo prav po vseh delčkih telesa. Zdelo se mi je, da še komaj tečem. Zadnjih 800 metrov pred ciljem sem si rekel, da imam vsega dovolj in da se bom v cilj sprehodil. Obrnil sem se nazaj, da preverim kje so zasledovalci. Prizor, ki sem ga zagledal je bil podoben, kot v kakšnem filmu. Kot v počasnem posnetku je proti meni teklo kakšnih deset tekmovalcev in tekmovalk. To je pomenilo samo eno: gremoooo. In sem iztisnil še tistih nekaj atomov moči.

Kontrolna točka
Kontrolna točka

Na cilju sem bil popolnoma sesut. Počasi sem se preoblekel in nekaj pojedel. Organizatorji so tudi tokrat poskrbeli za odličen obrok – golaž in polento. Zraven sem eksal še eno pivo, potem pa sem si ogledal (neuradne) rezultate. Skoraj nisem mogel verjeti. S časom 3:45:46 sem zasedel odlično 10. mesto. No, naslednji dan se je izkazalo, da sem bil celo eno mesto boljši. No, to je pa že super rezultat. Zelo sem zadovoljen.

Tukaj je povezava na rezultate, galerijo, zemljevid trase, GPS pot v gpx formatu in podatki tekme programa Sports Tracker.