Skip to main content
Pred ciljem

5. Skok na Pokljuko, 2011

Datum: 11. marec 2011
Dol­žina: 8,5 km
Višinska razlika: 600 m
Vreme: delno oblačno
Tem­pe­ra­tura: od 9
° C

Kaj se zgodi, če združimo tek, dobro vzdušje in Viteze dobrega teka? Še en odlično organiziran tek. Itak. Že lansko leto razmišljal o tem, da bi se  tega teka udeležil, letos pa sem se rajši takoj prijavil. Samo, da slučajno ne bi ostalo spet samo pri razmišljanju. Sicer nisem ljubitelj raznih tekov v hrib ali celo gorskih tekov, vendar ugotavljam, da taki teki pripomorejo k večji vzdržljivosti. Tako se vsake toliko časa podam na kakšen okoliški hribček. Nič pretresljivega.

 

Po 2 kilometrih
Po 2 kilometrih

Tek je bil organiziran, kar dva krat v enem dnevu: zjutraj ob 6h in popoldne ob 17h. Tako smo na račun prišli in jutranji in popoldanski tipi tekačev. No, nekateri so prišli kar dva krat. Priznam, da sem o tem tudi sam razmišljal, vendar… Ob 6h? Tokrat ne.

V sredo sem se udeležil krvodajalske akcije. Še isti dan sem opravil intenzivnejši trening. No, vsaj poskusil sem. Kdo bi si mislil, da se pozna, tiste pol litra krvi? Vseeno sem skupaj spravil za kakšno uro miganja. Za nameček sem zvečer odplaval še km v bazenu. Rezultat? Naslednji dan sem bil vidno oslabljen. Sem celo razmišljal, da se bom moral odpovedati temu “skoku”. Najbrž je to imela v mislih gospa na krvodajalski akciji, ko je rekla, da ni priporočljivo opravljati kakšnih intenzivnejših del v naslednjih dveh dneh.

Prvi
Prvi

Drugi
Drugi

Tretji
Tretji

Vseeno sem se potrudil in se pojavil na startu. Zbralo se nas je kakšnih 25. Videl sem kar nekaj znanih obrazov. Tik pred startom se mi je super-duper Nokia se je sesula. Hvala. Ni problema, bom pa užival v zvokih narave. In smo se zagnali. Nisem bil prepričan kakšen tempo zmorem in sem se kar držal med prvo deseterico. Nekje na drugem kilometru (Zatrnik) so se spremljevalci spremenili v paparace in super navijače.

Polarjev graf teka
Polarjev graf teka

Najbrž so to točko zbrali namenoma, saj se čez kakšnih 500 metrov začne najbolj strm odsek. Kakšnih 16% naklon, baje. Pred tem pa je prvi od dveh ravnih odsekov. In ravno na tem odseku sem nekoliko izgubil. Pač posledica ne poznavanja proge in svoje trenutne pripravljenosti.

Pred ciljem
Pred ciljem

Nekje dva kilometra pred ciljem sem se še vedno dobro počutil. Držal sem svoj tempo in ugibal kaj me čaka za naslednjim ovinkom: ravnina ali vzpon? Na drugi ravnini sem nekoliko pospešil. Pričakoval sem, da je pred ciljem še krajši vzpon, a ga ni bilo. Bil sem pred ciljem in prvič nisem bil popolnoma izčrpan. Začuda sem imel še kar nekaj rezerve. Ciljni čas: 51:07. Odlično! Cilj, ki sem si ga tako na slepo postavil je bil med 50 in 55. Zelo sem zadovoljen, ampak tako kot ponavadi se je nekje v ozadju možganov pojavilo vprašanje: zakaj nisem stisnil še tisto dobro minuto? Itak.

Dobra volja tudi na cilju
Dobra volja tudi na cilju

Rezultati so dosegljivi tukaj, vse fotografije pa tukaj.

Cilj

5. Viteški Prešernov maraton, 2011

Datum: 8. februar 2011
Dol­žina: 28 km
Vreme: sončno
Temperatura: od 0
° C do 15° C

Še eno čudovito nedeljsko dopoldne, ki je potrdilo to, kar vem že nekaj časa – tek je super. Tek je sprostitev. Tek je druženje.  Tek je droga. Vsako leto odkrijem kakšen nov tek, ki me navdahne z novo energijo in z željo po novih podvigih. Tokrat sem se podal v Kranj, kjer sem se udeležil še enega super organiziranega teka v okviru Vitezov dobrega teka.

Zbiranje pred startom
Zbiranje pred startom

Štart tega, sedaj že tradicionalnega teka, je pred trgovino Spar na Planini. Letos se nas je zbralo kar lepo število, skoraj 80 tekačic in tekačev. Jutro je bilo mrzlo in vetrovno, a v daljavi se je že dvigovalo sonce. Nebo je bilo jasno in kazalo je, da nas čaka čudovit dan.

Zadnji napotki
Zadnji napotki
Start
Start

Okrog 8:30 smo se zapodili proti mestnemu jedru Kranja, kjer smo se ustavili pred Prešernovo hišo. Mitja je naredil nekaj skupinskih fotografij in že smo jo šibali proti Vrbi. Z Markom sva se dogovorila, da bova tekla tempo okrog 5-5:30 min/km. In sva uspela. Skupina se je kmalu raztegnila in  že smo bili sami s cesto. In avtomobili.

Kilometrske oznake
Kilometrske oznake

Na prvem postanku sem se znebil tekaške torbice, ki mi je opletala okrog pasu in me je že pošteno živcirala. Snel sem si tudi kapo in rokavici in še bolj sproščeno nadaljeval pot. Sonce je bilo vedno bolj toplo in pogoji za tek so bili naravnost čudoviti. Krize ni bilo. Nekje na 9. kilometru sem prvič občutil rahlo bolečino na zunanji strani desnega kolena. Nič novega, le nekam prezgodaj. Bolečina se je nekoliko povečala pri teku navzdol.

Na polovici
Na polovici

No, na polovici (14. km, Posavec) nas je že čakala 2. mobilna postaja. Razpoloženje je še dodatno popravil pogled na … seveda: čokolado. Z nekaj dodatnimi koščki v roki sva veselo nadaljevala pot. Spet je začel rahlo pihati mrzel veter. Moje koleno je bilo vedno bolj boleče. Na zadnji mobilni postaji, kakšnih 6 km pred ciljem, so bile mišice že dokaj trde. Tudi energija je počasi izginjala. Še zadnje okrepčilo pred ciljem. Čokolada, kaj pa drugega. In že sva bila na “beli” poti do cilja. Prehitevala sva množice pohodnikov, ki so se zgrinjale v Vrbo.

Pot
Pot

V zadnjih kilometrih je Marko vklopil svoj telefon in nama poskušal z glasbo popestriti zaključek. Energična glasba mi ni uspela napolniti mišic in zadnji kilometer je bil “bitter-sweet”. Pred seboj sem v daljavi videl cilj, mišice in kolena pa so vedno bolj bolela. Ampak do konca je treba. Sploh ni vprašanje dokončati ali ne. Gremo! In že sva bila v zadnjih metrih. Uspela sva! Roke v zrak, fotografiranje in cilj.

Zadnji metri
Zadnji metri
Cilj
Cilj

Na cilju je bilo že prav prijetno toplo. Kakšnih 15°C je moralo biti. Tekačice in tekači so že veselo klepetali, jedli in pili. Vsega je bilo dovolj. In bilo je dobro. Ajmoht, mmmm. Za vso pot (28 km) sva porabila 2 uri in 26 minut. To znese kakšnih 2.200 kcal. Dober trening.

Zemljevid
Zemljevid