Skip to main content

14. Ljubljanski maraton, 2009

Datum: 25. oktober 2009
Dolžina: 21,098 km
Vreme: sončno
Temperatura: 11° C

Tako. Glavni tek leta je mimo. Vtisi so še sveži, mišice pa boleče. Izogibam se stopnic in klančin. Uradnih rezultatov še ni, samo neuradni. Kar pa sploh ni tako važno, ker organizator tekmovalce razvršča po brutto času. Danes mi je jasno, da so bili pogoji za tek naravnost čudoviti in ravno pravi za popravljanje takih ali drugačnih rekordov. Kljub temu, da sem letošnji cilj za polovičko že dosegel, sem se odločil, da ga poskušam še preseči. Nekako sem bil prepričan, da mi bo uspel tek okrog 1:40. Pripravljal sem se, pa tudi sebe sem prepričal, da zmorem. Pa pojdimo lepo po vrsti.

Start
Start (vir: Vitezi dobrega teka)

Letos smo se v Ljubljano ponovno odpravili, kot družina. Tekel sem samo jaz, ostali člani pa so bučno navijali (no, vsaj upam). Že pri iskanju parkirnega prostora se je videlo, da je letos spet rekordna udeležba. Občutek imam, da je vsako leto težje dobiti parkirišče. Letos je bil šotor za prevzem prestavljen na tržnico. Ljubljana je bila v jutranjem času še zavita v meglo in termometer je kazal borih 7°C. Po prevzemu številke, čipa in darilne vrečke smo se dobili z ostalimi tekači Koornk-a. Po čajčku, mazanju z raznimi žavbami in kratkem čveku, smo se odpravili na startni prostor. Najprej ogrevanje. Vzdušje je bilo čudovito! Ampak res! Kakšnih pet minut pred startom sem se le začel drenjati med množico tekačic in tekačev. Ko sem se ustavil nekje na sredini B cone, sem najprej pomislil, če sem se pravilno odločil za kratko tekaško opremo. Po minuti stanja v tisti množici  sem ugotovil, da o mrazu ni ne duha in ne sluha. Vsa tista naša telesa so dobro ogrela štartno ravnino.

Vijuganje takoj po startu
Vijuganje takoj po startu

Potem pa start. Stojimo. Počasna hoja. Startno črto sem prečkal kakšne tri minute za prvimi. Začelo se je vijuganje in prerivanje. Za čas 1:40 bi moral teči 4:45 na kilometer. No, prve tri kilometre je bilo to zelo težko. Vijugal sem levo in desno, na pločnik pa spet na cesto. Še po treh kilometrih sem prehiteval množice, ki so že na oko imele za vsaj minuto počasnejši tempo.

/* Mimogrede. Ravno razvrstitev na startu je črna pika Ljubljanskega maratona. Ker nas organizatorji o njih zelo slabo poučijo in slabo označijo, se večina tekačev postavi čisto po lastni želji. Ampak, to je že druga tema. */

Začel sem odlično, celo nekoliko hitreje, kot po planu. Na vseh okrepčevalnicah sem pridno pil tako, da žeje nisem občutil skozi celo tekmo. Poškodbo desne zadnje stegenske mišice sem čutil že od petega kilometra naprej. Ni bilo hudo. Pri devetem kilometru sem pojedel Enervit tableto GT. Vse je bilo v redu. Še vedno sem prehiteval tekačice in tekače. Nekje na 10. kilometru sem začutil neprijetne mravljince v desni nogi in se zbal, da se mi je vrnila stara poškodba. Pri 13. kilometru sem začutil, da mi zmanjkuje moči. Takrat sem popil eno pilulo Che Guarana in upal na vrnitev moči. Na okrepčevalnici sem popil vodo in energijski napitek. Mravljinci so izginili. Super! No, od 16. kilometra naprej je tempo počasi začel padati. Čutil sem, da mi zmanjkuje moči. Misli so počasi postajale temačne. Na 18. kilometru so me začeli prehitevati prav vsi. V nekem trenutku sem začel razmišljati, da bi se enostavno usedel na pločnik in odstopil. Bilo je hudo, trčil sem ob “tekaški zid“. Tako sem se zadnje tri kilometre moral prepričevati, da sem vztrajal in odšteval preostale kilometre in metre. Bilo je mučno.

Gazele
Gazele

In potem sem pritekel pred zadnjo okrepčevalnico. Počasi sem se sprehodil in pil vodo, energijski napitek in pojedel malo banane. Z muko sem se pripravil, da sem tekel naprej.  Ampak se je splačalo! Kmalu sem začutil, da se energije vrača. Seveda! Nič nisem jedel. Tako sem zadnja dva kilometra poskušal iz sebe iztisniti še zadnje atome moči. Kilometra sta se vlekla. V daljavi sem zagledal ovinek, ki pelje pred parlament. Stisnil sem zobe. Noge so bile precej mehke, a je šlo. Še zadnji ovinek in ciljni sprint. Uspelo mi je! Pred mano je stal Janković. V cilju sem. Pograbil sem spominsko medaljo in se odzibal proti hrani in pijači. Bil sem omotičen, izmučen in lačen. Še dobro, da je psiha zdržala.

Pred ciljem
Pred ciljem (avtor: fangl)

Zgubljen na cilju (vir: David)
Zgubljen na cilju (vir: David)

Želeni čas 1:40 sem zgrešil za 3 minute in 33 sekund. Lahko bi bilo slabše. Lahko bi odstopil. Osebni rekord sem vseeno popravil za dobro minuto. Skupno sem se uvrstil na 1.520. mesto od 3.998 tekačev (po brutto času). V svoji skupini pa sem zasedel 302. mesto od 817 (po brutto času). Moj netto čas je bil 1:43:33, brutto pa 1:46:13.

Polar graf
Polar graf

1. Šenčurski izziv, 2009

Datum: 10. oktober 2009
Dolžina: 10 km
Vreme: delno oblačno
Temperatura: 15° C

Priprave na Ljubljanski maraton so v polnem teku. In pred polovičko je potrebno preteči tudi kakšno tekmo na 10 do 12 km. Predvsem zaradi teka v hitrosti podobni, kot bo na LM-ju. Že ob koncu septembra sem se prijavil na novo tekmo v moji bližini – 1. Šenčurski izziv. Pred tekmo sem moral (nepredvideno) ves teden počivati. Imel sem (še imam) težave z zadnjo desno stegensko mišico. Upal sem, da bo s počitkom poškodba izginila, pa ni. Tudi za 10 km se nisem posebej pripravljal, sem pa imel občutek, da sem napredoval. Tako sem nekako po tihem upal na izboljšanje svojega najboljšega časa iz 3. Nočne 10ke: 44:54. Poleg poškodbe pa sem doma imel bolno celotno družino. Najstarejša hčerka je bila celo v bolnici zaradi pljučnice.

Pražimo in obračamo
Pražimo in obračamo
Sencur2009_012
Start (foto: Fangl)

Dopoldne sem še imel delovno soboto in ko sem se zjutraj odpravil v službo, je bilo vreme zares slabo. Ko pa sem okrog 14. ure prispel v Šenčur, si lepšega vremena sploh ne bi mogel želeti. Prijetnih 15°C in delno oblačno brez vetra. Že ob prihodu sem dobil občutek, da za organizacijo stojijo ljudje, ki se spoznajo na tekaške praznike. Počasi se je nabralo vedno več ljudi. Uradno je bilo prijavljenih 289 tekmovalk in tekmovalcev, a na koncu nas je tekmovalo 247. Lepa številka, še posebej za prvo izvedbo tega teka. Teklo se je na 2  in 10 kilometrov.

10102009
Trasa proge
10102009ED
Profil proge

Že na startu sem videl veliko Vitezov dobrega teka in kar nekaj drugih znanih obrazov. Prišlo je tudi nekaj gorskih tekačev, ki se pripravljajo na LM in so prišli vaditi ravninske teke. Start in cilj sta bila pri športnem parku. Ker nismo imeli čipov se je meril samo bruto čas. Če bi na to takoj pomislil bi se postavil kakšen meter bližje štartni črti, ampak tistih 10 sekund le ni taka velika razlika. Na startu se je v vlogi fotografa pojavil še prijatelj Fangl z družino, zato tudi toliko mojih fotografij ;-). Start!

Sencur2009_006
A bomo startal? (foto: Fangl)
Sencur2009_114
8. kilometer (foto: Fangl)

Plan je bil tak, da tečem v tempu 4:20 kolikor se da. Idealno bi bilo seveda teči vseh 10 km v tem tempu, ampak nisem bil prepričan, da to zmorem. V prvem kilometru sem prehitel kar nekaj tekmovalcev in tekmovalk, in potem še eno večjo skupino na sedmem kilometru. Do cilja sta me potem prehitela samo še dva tekmovalca.  Odseki z razmočenim makadamom me niso motili, samo malo je drselo. Vse do 8. kilometra sem se počutil dobro, potem pa je nastopila manjša kriza. Še najbolj se je poznala kriza v zadnjih 800 metrih. Takrat smo že prihajali  proti cilju (z druge strani) in mislil sem, da bomo tekli samo še preko parkirišča in v cilj. Napaka! Teklo se je po ulici mimo parkirišča in šele potem v cilj. Takrat sem zelo trpel. Vseeno sem stisnil zobe in na koncu celo malo šprintal, čeprav so bile noge kar malo mehke.

Sencur2009_303
Zadnji ovinek (foto: Fangl)
Sencur2009_347
Pražen krompir (foto: Fangl)

V cilj sem pritekel z bruto časom 44:01 in neto 43:52. Neto sem si meril sam. Bil sem izmučen in vesel. V svoji kategoriji sem zasedel 28. mesto od 72 tekmovalcev, ter 61. od 163 tekmovalcev v skupnem (rezultati). Ko sem se odžejal in preoblekel sem pojedel še porcijo praženega krompirja in se odpravil domov. Organizacija je bila odlična in ocena teka je odlična!

2009-10-13_2100
Graf teka