Skip to main content
3. Gozdni tek na Pokljuki

3. Gozdni tek na Pokljuki, 2012

Datum: 30. junij 2012
Dol­žina: 11 km
Višin­ska raz­lika: +-150 m
Vreme: sončno
Tem­pe­ra­tura: 29° C

Tek, ki sem se ga veselil, pa mi ni ostal v prav posebej lepem spominu. In to samo zaradi vročine. Trasa poteka po lepi pokrajini, malo je moteče, da ni v enem kosu (tečeta se dva kroga), ampak vročina… Kot sem že nekaj časa nazaj ugotovil, temperatura igra veliko vlogo pri mojem teku. Višje temperature so prava smrt za moj tek. In tako je bilo tudi tokrat. Že dolgo časa se nisem tako vlekel proti cilju, kot tokrat. Nazadnje se take kalvarije spominjam iz Maratona Radenci. Kljub temu, da je trasa prav čudovita in je zelo lepa sprememba za običajne cestne teke, mi nekako ni steklo.

Že kmalu po startu sem imel občutek, da se vlečem in sem se prav trudil, da sem ostal nekje v sredini skupine. Potem se proga spusti navzdol za kakšna 2 kilometra, potem pa dvigne. Sledi še dokaj raven del do starta in potem še en krog. Prav žalostno se mi je zdelo, da je del proge, kjer se spuščamo, v senci, kjer pa smo se pognali v hrib, pa na soncu. Že, ko sem se prvič začel vzpenjati v klanec sem čutil vročino. In še ne na polovici proge sem se v mislih prepričeval, da ne smem zaključiti po enem krogu. Še dobro, da sem trmast. Prvi krog sem zaključil s kar spodobnim časom, drugega pa več, kot 2 minuti počasneje. Zaključil sem s časom 53:51 in bil popolnoma izmučen. Skupno sem se uvrstil na 26. mesto od 54 in na 8. mesto od 13 v svoji kategoriji. Tek je lep, ampak tudi zahteven.

Pred startom
Pred startom
Prihod v cilj
Prihod v cilj

7. Nočna 10ka, 2012

Datum: 14. julij 2012
Dol­žina: 10 km
Višin­ska raz­lika: +-30 m
Vreme: deževno
Tem­pe­ra­tura: 18° C

Tekma, ki je ponavadi prijetna v vseh pogledih. A tokrat bi se kmalu zgodilo nekaj neprijetnega. Še pol ure pred startom se je z neba dež zlival v potokih. Še dobro, da je organizator letos poskrbel za streho nad glavnim prizoriščem. In, ko so tekači vsak pri sebi že razmišljali ali bi se sploh podali na start, se je zlivanje ustavilo. Slišati je bilo besede, kot so čudež, neverjetno, sreča, itd. Reka tekačev se je odpravila proti startu. Vsako leto je čudovit pogled na tekače, ki se nabirajo. Leto sem nekaj časa pred tekmo namenil razmišljanju v čem naj tečem. Nočna 10ka je odlična priložnost za bosi tek, saj so organizatorji uvedli svojo kategorijo za bose tekmovalce. Po drugi strani pa bos še nisem zmožen teči tempa 4:10 min/km ali hitreje vseh 10 km. Kaj sedaj? Na koncu sem se odločil za sandale huaraches. Malce me je skrbelo, če mi bo v njih uspelo teči tako hitro, saj se včasih vrvica malce razrahlja in mi potem noga opleta.

Huaraches
Huaraches

Cilj je bil postaviti osebni rekord na 10 km in teči hitreje od 42:19. Ozračje je bilo prijetno, množice ob progi so nas glasno spodbujale, tople luže pa so nežno gladile razgrete podplate. Prva polovica je bila hitra in na srečo mi je uspelo v podobnem tempu priteči tudi v cilj. Ura je pokazala čas 41:45. Ni veliko poda želenim časom, pa vendar, zastavljeni cilj sem dosegel. V absolutni uvrstitvi sem zasedel 141. mesto od 1.092 tekačev, v svoji skupini pa 61. mesto od 461. Super! Naj omenim, da so letos (spet) tekli tudi žena Maja, brat Blaž in prijatelj Frizbi. Vsi so popravili svoje najboljše čase. Bravo! Seveda je sledila slastna kremšnita in žur s skupino Joške v’n.

Rezultati in galerija.

Start. Na fotki so Maja, Blaž in Frizbi.
Start. Na fotki so Maja, Blaž in Frizbi.
Prvi krog.
Prvi krog.
Pripravljeni za žur.
Pripravljeni za žur.
Med zadnjimi na prizorišču.
Med zadnjimi na prizorišču.