2. gorski tek Gor na Golico, 2011

Datum: 28. maj 2011
Dol­žina: 9,3 km
Višin­ska raz­lika: 320 m
Vreme: deževno
Tem­pe­ra­tura: 10° C

Še ena tekma gorska teka je za mano. Čeprav nisem gorski tekač, si vsake toliko časa privoščim kakšno gorsko tekmo ali tek. Preverjeno pomaga pri vzdržljivosti. Pa še prijetno je malo zamenjati okolje teka. Tokrat sem se udeležil majhnega in mladega teka. Letos se je odvil šele drugič.

Dan se je začel z deževnim jutrom, termometer v avtu je kazal 10° C. Ko smo se peljali v Planino pod Golico sem bil že prepričan, da bo najbolje, če obrnemo domov. Pa ni bilo slabo vreme edini razlog za tako razmišljanje. Ko sem zjutraj pogledal na stran s prijavami, nas je bilo prijavljenih vsega 14 tekmovalk in tekmovalcev. No, vseeno smo se zapeljali do startnega mesta in potem kakšne pol ure nestrpno čakali začetek. Pogled na okoliške hribe in vrhove je dal občutek, da smo sredi zime.

Malo pred startom je dež ponehal in pred startno črto se nas je postavilo 34 tekmovalk in tekmovalcev. Tik pred mano se je v prvi vrsti stal temnopolti tekač. Hm. So organizatorji res najeli dobrega tekača za popravljanje rekorda proge? Dvomim, ampak danes je vse mogoče. Pustil se bom presenetiti. Tik pred startom organizator še zadnjič pove, da je bila proga, zaradi snega in blata, skrajšana, oziroma se na na pol poti obrne nazaj.

Takoj po startu sem se poskušal držati vodilne skupine, kakšnih osmih tekačev. Med njimi je bil tudi temnopolti tekač, ki je suvereno držal korak z najboljšimi. No, še preden smo prešli v drugi kilometer je počasi začel zaostajati. Ko sem tekel mimo njega mi je bilo takoj jasno, da to le ne more biti povabljen tekač. Izgledal je bolj kot kakšen nogometaš. Njegovo ime: Charles Sampa iz Gane. Po drugem kilometru sem izgubil stik z vodilnimi, a sem večino časa tekel sam. Obrat je bil nekje pri četrtem kilometru in pol.

Vedel sem, da ponavadi izgubim pri teku navzdol, saj zaradi kolen ne upam teči na polno. Torej je bil plan, da si do obrata pritečem čim večjo prednost in jo potem poskušam zadržati do cilja. In kmalu po začetku spusta sem za seboj zaslišal korake. Začelo se je. Vse do nekje šestega kilometra je moja prednost še zdržala, potem pa je mimo pritekel eden in kmalu še drug zasledovalec. Tako sem padel na 10. mesto. Sedaj mi je bil cilj samo že zdržati zadnje tri kilometre. Kilometer pred ciljem je bil nekoliko bolj položen tako, da sem lahko še nekoliko pospešil. Kmalu mi je bilo jasno, da me ne bo nihče več prehitel in skozi cilj sem prišel na 10. mestu.

Na koncu sem bil s časom 40:14 absolutno 10. od 24 tekmovalcev, v svoji skupini pa 6. od 12 tekmovalcev. Tekma je bila dobro organizirana, še posebej so za pohvaliti unikatne spominske medalje in pokali.