2. Nočna 10ka

Včeraj sem se udeležil tekaške prireditve 2. Nočna 10ka. Zbralo se nas je kar okrog 1.000 tekačic in tekačev. Prireditev je spremljala koncert odlične skupine Joške v’n. Na Bled sva se s Frizbijem odpravila okrog 20.15, ker naju je skrbelo kako bo s parkiranjem. Okrog 21. ure je bilo prizorišče v mali Zaki že kar polno tekačev in gledalcev. Organizacija Vitezev je bila tudi letos odlična!

Štart je bil letos prestavljen nekoliko višje – na cesti pri Pristavi. To je pomenilo veliko boljše štartne pogoje za vse udeležence saj je tam veliko širša cesta. Zmagovalec (Boštjan Hrovat) je bil znan še pred štartom. Kasneje se je izkazalo, da je do minute natačno napovedal svoj čas teka – 32:25. S sodelavcem Damjanom sva se postavila bolj proti prvim vrstam in nestrpno čakala na štart. Gneča je bila velika, vročina pa je do takrat že popustila (napovedovalec je omenil 22 C). Moj cilj je bil tek pod 50 minut, kljub vsemu pa sem skrito upal, da bi tekel okrog 46 minut. Takoj po štartu je bilo nekaj gneče, a se je skupina kmalu raztegnila in tek je postal tekoč. Damjan mi je takoj rahlo ušel in pokazal, da le ni tako slabo pripravljen. Odločil sem se, da se ga držim, kar se je kasneje izkazalo za dobro taktiko. Vročina je kmalu postala moteča, a je množica ob progi s svojim spodbujanjem, vse izničila. Ob nekaj pogledih na uro sem ugotovil, da tečeva pod 5 minut na kilometer, kar je bilo bolje, kot sem načrtoval.

Ob prvem teku mimo prireditvenega prostora v mali Zaki (4 km) je ura kazala okrog 18 minut. Vmes mi je Damjan že nekolikokrat ušel, a sem ga ponovno ujel. No v zadnjih 3 kilometrih pa sem ga dokončno izgubil. Takrat sem imel tudi manjšo krizo. V zadnjem kilometru in pol sem poskusil teči tako, kot smo se učili na tečaju, kar se je izkazalo za dobro potezo, saj sem tekel nekoliko hitreje in sem se počutil manj utrujenega. Kljub vsemu mi v zadnjih 400 metrih ni uspelo prehiteti znanke Katje. Na cilju sem bil močno utrujen in sploh nisem uspel videti časa. Po prvih čestitkah in pogovorih s sotekači o časih in vtisih sem le preveril svoj čas na uri in ugotovil, da sem tekel svoj rekord (na 10 kilometrski progi) – 46:23. Damjan je tekel skoraj minuto hitreje in zasedel 172. mesto.

Po neuradnih rezultatih sem pristal na 188. mestu od 500 moških tekačev. Rezultata sem zelo vesel, čeprav me je nekoliko zmedel podatek, da je moj Polar nameril samo 9,71 km. Frizbi je med tem popil že dve pivi in napovedal, da bo naslednje leto štartal tudi sam (te držim za besedo!). Ko sem nekoliko prišel k sebi, sem pojedel kremno rezino (kremšnito) in naročili smo nekaj piv, ter tako nazdravili dobrim rezultatom. Organizacija je bila odlična, kljub vsemu pa imam dve pripombi: nagradni sklad bi lahko bil večji, ter bilo je premalo prodajaln pijače. Slike še sledijo. Drugo leto se zagotovo vrnem!