Skip to main content
Kontrolna točka

Škofjeloški treking 2011

Datum: 19. marec 2011
Dol­žina: 25,4 km
Višin­ska raz­lika: 1.396 m
Vreme: delno oblačno
Tem­pe­ra­tura: 5° C

Moja druga sezona v treking ligi in komaj tretja tekma. Začel sem lani, ravno na Škofjeloškem trekingu. Takratni cilj je bil priti na cilj in zraven spoznati zabavne in manj zabavne trenutke. Torej – samo bistvo trekinga.

Start ultre
Start ultre
Start ultre 2.
Start ultre 2. (lejga Miha)
Start ultre 3.
Start ultre 3. (Hana in Piskec)

Ker je to najbližji treking v ligi, sem si rekel, da ga ne smem izpustiti. Lani sem se na pot podal z Damjanom, letos pa kar sam. Na koncu je še izpadlo, da je bilo tako najbolje. Namreč že lani po končanem trekingu sem si zaželel preizkusiti, kako bi bilo, če bi se tekme lotil zares. To pomeni, da bi šel na polno, da vidim kako sem fizično pripravljen. Nekaj je preteči pol-maraton (večinoma) po ravnem terenu, drugo pa preteči/prehoditi hribovit pol-maraton, kjer narediš okrog 1.500 m višinske razlike.

Pred startom pohodniške
Pred startom pohodniške

Na start sem letos prišel kar zgodaj in tako še ujel start tekme na najdaljši (ultra, 40 km) progi. Malo sem imel problemov pri izbiri koliko naj se oblečem. Bilo je oblačno in rahlo je pihal mrzel veter. Na sonce ni bilo mogoče računati. Na startu se nas je zbralo kar 92, od tega 35 žensk in 57 moških. Ker je pri trekingu pomembna tudi taktika sem se odločil, da se držim bolj v ospredju in sledim izkušenejšim tekmovalcem. Ta taktika se je izkazala za pravilno.

Zemljevid trase
Zemljevid trase

Po uri in pol sem bil že na 5. kontrolni točki (KT). Zdelo se mi je, da mi gre zares dobro. Od točke do točke sem se večinoma prehiteval z enimi in istimi tekmovalci. Imeli smo enak ritem. Pred KT 6  (Pasja ravan)je bila “živa” kontrola. Tam sem izvedel, da pred mano sploh ni veliko tekmovalcev, kar mi je dalo dodatne energije. Potem pa je bila na vrsti KT 7. To je bila točka, ki mi je (in še nekaterim) povzročila največ težav. Namreč izkazalo se je, da je Prosenov grič, čisto drugje, kot smo mislili. Tam sem po občutku porabil še največ časa.

Na poti do KT 7
Na poti do KT 7

Sledil je najnapornejši vzpon na KT 8 (Kopačev vrh). Ta točka mi je pobrala največ energije. Vzpenjali smo se po spolzkem terenu skoraj navpično navzgor. Vsaj tako se mi je zdelo. A, na vrhu ni bilo časa za počitek. Po grebenu je bilo treba naprej. Na splošno smo veliko časa hodili po grebenih. KT 9 (sv. Ožbolt) je bil kar malce skrit in bi jo kmalu spregledal. Potem pa samo še spust do gostišča. Ravno ta del mi je nekoliko ostal v spominu od lani, vendar se je izkazalo, da ne prav veliko.

Trasa
Trasa
Trasa 2.
Trasa 2.

Zadnjih nekaj kilometer je bilo prav peklenskih. Telo je iskalo energijo prav po vseh delčkih telesa. Zdelo se mi je, da še komaj tečem. Zadnjih 800 metrov pred ciljem sem si rekel, da imam vsega dovolj in da se bom v cilj sprehodil. Obrnil sem se nazaj, da preverim kje so zasledovalci. Prizor, ki sem ga zagledal je bil podoben, kot v kakšnem filmu. Kot v počasnem posnetku je proti meni teklo kakšnih deset tekmovalcev in tekmovalk. To je pomenilo samo eno: gremoooo. In sem iztisnil še tistih nekaj atomov moči.

Kontrolna točka
Kontrolna točka

Na cilju sem bil popolnoma sesut. Počasi sem se preoblekel in nekaj pojedel. Organizatorji so tudi tokrat poskrbeli za odličen obrok – golaž in polento. Zraven sem eksal še eno pivo, potem pa sem si ogledal (neuradne) rezultate. Skoraj nisem mogel verjeti. S časom 3:45:46 sem zasedel odlično 10. mesto. No, naslednji dan se je izkazalo, da sem bil celo eno mesto boljši. No, to je pa že super rezultat. Zelo sem zadovoljen.

Tukaj je povezava na rezultate, galerijo, zemljevid trase, GPS pot v gpx formatu in podatki tekme programa Sports Tracker.

Koroški treking, 2010

Datum: 30. maj 2010
Dolžina: 30 km
Vreme: oblačno/deževno/vetrovno
Temperatura: 15° C

Pa je za mano še drugi treking. Koroški treking. Tokrat so nas gostili v Muti. Od škofjeloškega sta minila skoraj dva meseca. Posebnih priprav nisem imel, sem se pa odločil, da bom tokrat šel “na polno”. Ta vikend je Damjan užival v Beogradu. Sem pa zato v Ljubljani pobral Valentina in sva se peljala do Mute. Bila sva že kar pozna. Tam naju je čakala Mateja. Po hitri prijavi in vseh ostalih obveznostih smo že hiteli na štart – šolsko igrišče OŠ Vuzenica.

Muta
Muta

Kot je bilo dogovorjeno sem jaz štartal na polno, Valentin in Mateja pa sta štartala bolj umirjeno. Po 2 kilometrih sem ugotovil, da sem pozabil vstaviti leče. Očala so mi opletala gor in dol, še dobro, da sem imel čepico. Skoraj vse do KT2 sem se držal vodilne skupine. Potem pa sem jih v enem trenutku izgubil. Tam sem izgubil kakšnih 10 minut, da sem se prepričal, da grem v pravo smer. Do KT3 sem že ujel svoj ritem in počasi prehiteval tekmovalke in tekmovalke. Kljub vsemu se je dogajalo, da sem po nepotrebnem naredil manjši ovinek in že so nekateri tekli pred menoj.

Pogled na poti iz KT3

Na vrhu KT3 je veter raznašal meglo in ni bilo prav nič prijetno. Kmalu se je ulil še dež in zabava se je šele začela. Teren je bil spolzek in blaten. Tek v hrib in iz hriba je postal nevaren. Na poti na KT4 sem ob pogledu na GSM ugotovil, da sem opravil že skoraj 16 kilometrov. Čudno, ker naj bi jih do cilja bilo okrog 22. Pri KT4 bi skoraj naredil veliko napako. Stal sem samo 20 metrov stran od točke, ko sem razmišljal, da sem jo zgrešil. In ravno, ko sem se želel vrniti po poti nazaj je eden od tekmovalcev stekel v smeri točke. Še sreča.

Pogled proti Vuzenici

Pri KT5 sem bil že pošteno utrujen in pot v dolino je bila prava muka. Moj počasni tek skozi Vuzenico je izgledal, kot vlečenje. Zadnja točka je bila na Pistrovem gradu in nekako sem imel občutek, da je ta grad blizu samega kraja. No, na koncu se je izkazalo, da je nad krajem. In spet sem naredil nekaj nepotrebnih ovinkov in prišel do gradu. Seveda je bila točka postavljena na zadnji strani ostankov gradu. Še malo kombinacije teka in hoje in že sem bil v Muti.

Opravljena pot
Opravljena pot

V cilj sem prišel, kot 8. med tekmovalci. Vseh nas je štartalo 35. moških in 24. žensk. Lahko se pohvalim, da sem v cilj pred prvo žensko :-) Vsekakor pa se mi 8. mesto zdi dober rezultat. Še posebej danes, ko me vse boli in komaj hodim. Tukaj so rezultati.  Še malo statistike: čas:4:26:47, pot: 30,43 km (?), višinski metri: okoli 1.700 m. Tukaj je še GPS pot v gpx formatu. Bravo mi!

Opravljena pot 2.
Opravljena pot 2.

Trije iz pohodniške (Mateja, jaz, Valentin) in dva iz ultra kategorije (Aleš in Helena)