Letos smo že drugo leto odšli kampirati. Lansko leto smo sva se z Majo odločila in kupila šotor. Kupila sva šotor za šest oseb – High Peak Como 6. Ima dve ločeni spalnici in predprostor. Tako smo lani prvič kampirali v Trenti (kamp Triglav), letos pa smo se s prijatelji odpravili h Kolpi.
Kamp Podzemelj
Zbralo se nas je šest družin (13 otrok in 11 odraslih). Izbrali smo si kamp Podzemelj. Sam kamp je manjši, vendar leži na zelo lepi pokrajini. Že ob prihodu so nas pozdravile štorklje in sončno vreme. Kamp je razdeljen na dva dela. Prvi (levi) del je bolj primeren za šotore, v drugem (desnem) pa je večina počitniških hišic in avtodomov. Na sredini kampa je restavracija. Zraven je še igrišče za odbojko na mivki, mini golf in manjše igrišče za otroke. Pokrajina je odlična za tek, sprehode in kolesarjenje. Sam sem tekel na bližnji hrib (ne vem imena). Na vrhu je lovska koča z vinogradi in je zares lepo.
Že od začetka smo se bali, da ne bomo dobili prostora za šest družinskih šotorov (skupaj), vendar smo imeli srečo. Reka Kolpa je bila zelo topla (27 C) in je niti dež ni (veliko) ohladil. Otroci so se lahko igrali pred šotori brez skrbi, pa tudi reka je večinoma zelo plitva. Opazil sem samo dve slabi točki: stranišče je v zelo slabem stanju, ter vlaga. Zaradi bližine reke se že zvečer, še posebej pa zjutraj čuti močna vlaga in pojavi se megla. Na srečo sonce predere meglice že okrog 8:30 do 9h. Skratka s kampom sem bil zelo zadovoljen.
Ko smo se po šestih dneh s prijatelji poslovili, smo se odločili, da podaljšamo kampiranje in smo se odpravili še malo na morje. Po hitrem posvetovanju sva se odločila za kamp Sv. Marina pri Rabcu.
Kolpa
Kolpa 2.
Pogled na igrala v kampu
Kolpa 3.
Kolpa 4.
Kolpa 5.
Letalo iz 2. svetovne vojne (nekaj km od kampa)
Letalo iz 2. svetovne vojne (nekaj km od kampa)
Avtokamp Sv. Marina
V kamp smo prispeli šele okrog 21h. Po hitrem postopku sva z Majo izbrala parcelo (imajo sistem cenejših in dražjih parcel) in se lotila postavljanja šotora. Okrog 23h je bil šotor postavljen. Ob prijavi sva izbrala tudi priključek za elektriko. In, ko sem hotel priklopiti podaljšek v omarico, sem ugotovil, da je gospodična na recepciji, pozabila dati adapter. Izkazalo se je, da jih je zmanjkalo. Ker smo bili že utrujeni sva rekla, da bomo že preživeli noč brez elektrike in, da bo hladilna torba že zdržala do jutra.
Kam sam je dokaj velik, vendar ima zelo malo sence. Večinoma jo imajo šotori in prikolice, ki so tam čez celo leto (plačajo pavšal). Sam kamp je urejen in ima celo posebno kad za otroke, pralnico in likalnico. Člani AMZS imajo tudi 10% popust.
Zjutraj smo se zbudili v vročem soncu, brez vlage. Samo sonce. Postavila sva še paviljonček za senco in v miru smo pozajtrkovali. Na poti v trgovino in nazaj smo se ustavili v recepciji, da prevzamemo adapter. Gospodična je povedala, da ga še nima in da naj preverimo do 14h, ko se ponavadi nekaj gostov odjavi iz kampa. V tistem času je v naši hladilni torbi že vse teklo. Tako smo odšli na plažo, kjer smo doživeli šok. Plaža je bila en manjši zalivček, z večjimi kamni in čisto brez sence. Po polurnem namakanju smo se pobrali k šotoru in se odločili, da gremo ponovno povprašat za adapter. Ker ga še vedno niso imeli sva se odjavila. Spakirali smo šotor in vse ostalo in odšli.
Postavljen šotor
Postavljen šotor 2.
Plaža
Plaža 2.
Slika je zavjajoča, kamp je skoraj brez sence (vir)
Tukaj se lepo vidi, kako malo sence je v kampu (vir)
Opis campa Podzemelj ter vašega odličnega počutja oz. bivanja v Podzemlju sem prečitala z ogromno zamudo. Vesela sem, da ste odkrili ta lepi kotiček v Beli Krajini. Tisti hrib pa se imenuje Kučar. Na tem hribu se preživela mladost. Pridite še kdaj. Jaz se zelo rada vračam nazaj v Podzemelj ob vsakem letnem času.