Ljubljanski maraton – uspešno

Končano! Odtekel sem svoj drugi polmaraton in sem skoraj zadovoljen. Namreč prvi cilj mi je bil sploh preteči progo, ker sem imel toliko težav (kolena, levi kolk, desni podplat, leva zadnja stegenska mišica, …). To mi je uspelo. Drugi cilj pa mi je bil preteči progo v času krajšem od 1:52:43, kar pa mi ni uspelo. Sicer samo za 15 sekund, pa vseeno.

Jutro se je začelo z močnim dežjam, ki je do ene 7. ure ponehal. Bliže ko sem bil Ljubljani, bolj je deževalo. Ob 9h je dež malo ponehal. Na cilju je bilo bolj malo gledalcev, veliko pa je bilo udeležencev, ki so prišli na registracijo. V šotoru za registracijo je bilo prav prijetno toplo, zato sem se potem še nekajkrat sprehodil skozi. Kot darilo ob prijavi smo dobili “mornarsko” torbo, zobno pasto, dva kupona s 20% popustom v trgovini Interšport, majico, tekaške nogavice, in še nekaj reklam.

Ciljni prostor, zjutraj

Okrog 9.15 so začeli v cilj prihajati prvi tekmovalci teka na 10 km. Ob 9.30 sem oddal svojo torbo Alešu in Nini ter se odpravil na štart. Tako, kot že vrsto let nas je na štartu spremljala skupina The stroj. Poiskal sem “zajca” za 3:45 – Ero Šramela in počakal na štart. Vzdušje pred štartom je vedno odlično. Prvič mi je uspelo že na štartu obdržati trezno glavo in začeti v svojem tempu. Pa ne zaradi sebe , temveč zaradi “zajca”, ki je mirno tekel svoj tempo, ostali pa smo mu sledili. Že pred štartom se nisem mogel odločiti ali naj tečem z jakno ali z dolgimi rokavi + kratko majico za čez. No, odločil sem se za jakno in mi je bilo prvih 8 km kar malo žal. Potem pa se je vlil dež in sem bil vesel svoje odločitve.

Nekje do 12 km sem ves čas tekel ob “zajcu”, potem pa se je dogajalo, da je na stojnicah s pijačo nekoliko zaostal (in večina, ki mu je sledila). Okrog 14. kilometra me je začelo boleti levo koleno in sem poskušal razne načine iztega nog, da bi bolečina minila ali vsaj postala znosna. To mi je tudi uspelo. Pri 18. km smo bili spet skupaj, pri 19. pa sem ga spet izgubil. Odločil sem se, da zadnje 3 km poskusim teči hitreje, kot predviden tempo (5:20). Opazil sem tudi, da sem/smo nekoliko v zaostanku glede na ciljni čas 1:52:30. Zato sem pospešil kar sem mogel (ne prav veliko ). V zadnjem kilometru se mi je še odvezala vezalka, vendar sem ob pogledu na uro tekel dalje. Zaostajal sem in vedel sem, da bo šlo za sekunde.

Zadnji ovinek, pred ciljno ravnino

Ob prestopu ciljne črte sem bil močno utrujen in sem komaj držal spominsko medaljo, ki smo jo dobili. Čas, ki sem ga dosegel je bil 1:52:58 (neto), kar je pomenilo, da sem zaostal za željenim časom 16s. V primerjavi z mojim prvim polmaratonom, sem seveda veliko napredoval, saj sem takrat zaradi poškodbe pol proge prehodil (2:45:47). Počasi sem se pomikal ob stojnicah s pijačo in hrano. Dobil sem se z Alešom, ki je naredil še naslednjo fotografijo in se potem počasi odpravil do avta in domov. Sledi še nekaj fotografij in graf iz Polarja. Naslednje leto pa na izboljšanje rekorda. Se vidimo!

Zaslužena “pojedina”

Zmagovalec maratona

Čas zmagovalca maratona v zadnjih metrih

Graf iz Polar-ja