Moj tek na 13. Ljubljanskem maratonu

Dolžina: 21,3 km
Vreme: oblačno z vetrom
Temperatura: 10 °C

Težko pričakovani športni dogodek je mimo. Bilo je zares nepozabno in sedaj je čas, da zberem vtise, analiziram tek in se pripravim za naslednji pol-maraton. Pa začnimo.

Na štartu (vir)

Ljubljanski maraton je zame (tako kot za večino tekačev) vrhunec sezone. V prvih letih sem z nastopom tudi končal tekaško sezono, sedaj pa se trudim teči tudi pozimi. Vsekakor sem letos zaradi večjega števila pretečenih km računal na veliko boljši čas, kot sem ga dosegel lani. Tako sem računal na čas okrog 1:45 ali celo bolje. V primeru poloma pa vsaj pod 1:50. Do zadnjega treninga, ki sem ga opravil v petek, je vse potekalo po planu in sem se tudi uspešno izmikal vsem virusom in drugim boleznim. Ampak, samo do zadnjega treninga. Ponoči sem se zbudil z veliko slabostjo in tako sem vse do jutra bruhal. Izbruhal sem čisto vse, kar je bilo v želodcu, zraven pa še malo žolča in še kaj. Zjutraj sem bil že skoraj prepričan, da bom letos moral maraton izpustiti, vseeno pa sem po tihem upal, da se bo vse uredilo. Virus je dobro opravil svoje delo in tako sem do jutra pojedel zelo malo.

Po štartu (vir)

Na dan tekme sem se zbudil 1,5 kg lažji in z bolečinami v glavi. Jasno je bilo, da s kakšnim dobrim rezultatom ne morem računati. Kajti logično je, da vsaka izguba telesne teže pred tekmo deluje negativno. Vseeno sem se odpeljal v Ljubljano. Na prizorišču sem bil že okrog 8h. Tako sem si z Urošem (in z njegovim sinkom) pogledal štart rekreativnega teka na 10 km, kjer je štartala tudi njegova žena Saša. Ker je bilo še ogromno časa do mojega štarta sva si privoščila še en čaj. Ob 9h smo bili zmenjeni s tekači iz Koornk.com. Prišla sta tekača Miha in gregorc, ter navijačica Dana. Izmenjali smo par besed in se šli pripravljat na štart. Z Urošem sem si še ogledal še nekaj prihodov v cilj iz 10-ke, oddal prtljago Alešu in odšel na kratko ogrevanje. Vreme. Ves teden je bilo napovedano sončno vreme ter temperatura 15 °C, bilo pa je megleno, malce vetrovno ter samo 10 °C. Tako sem imel velike probleme z odločanjem kaj obleči. Odločil sem se za dolge hlače, kratko majico in čez še eno dolgo. Vsekakor en sloj preveč.

Okrepčevalnica (vir)

Na štartu sem se postavil za zajcem s časom 3:30 za maraton, kar je 1:45 za pol-maraton. Hotel sem poskusiti, ali mi bo mogče kljub vsemu uspelo. Štart. To je vedno najboljši, najbolj adrenalinski del teka. StrojMachine nabija, pulz se dvigne in potem štart. MIne nekaj minut in že sem na štartni črti. Začnem dobro in v prvih 3 km normalno tečem v tempu manj kot 5 min/km.  Še vedno sledim zajcema na 3:30, čeprav nimata enakomernega tempa. Zdi se mi, da se jim nekam mudi oz. da si pripravljata nekaj rezerve. Potem mi postane vroče in se odločim, da slečem dolge rokave. Tako sem moral med tekom prestavljati številko. Uspelo. Na sedmem km rahla kriza in se odločim, da bom zavil k naslednji okrepčevalnici. Ker je bil kriza že večja, sem pojedel malo banane, kocko sladkorja in Enervit. Tako sem zdržal nekje do 13. km, kjer pa sem dobesedno “trčil v zid”. Prvič v življenju sem občutil, kako je teči čisto brez energije. In to je čisto drugačen občutek kot v primeru, da so utrujene mišice ali si močno zadihan. Enostavno niso pomagali nobeni napitki in dodatki, niti kratki postanki na okrepčevalnicah. Vseeno sem poskušal teči v tempu 5:30 min/km. V glavi so se podile grozne misli o odstopu in celo skrb, da bom nekje obležal. Težave so se samo še stopnjevale, ko niti noge ni so več ubogale. Na glasbo nisem niti pomislil, ker mi je šlo vse strašansko na živce. Mraz, gneča, celo navijači ob progi, vse česar bi se v normalnih pogojih veselil. Ni šlo več. V glavi sem samo še odšteval. Še 2 km, še 1 km, še 500 m,…

Pred ciljem (vir)

Ponavadi na vseh tekmah v zadnjih 100 metrih dam vse od sebe in izvedem šprint. Tokrat na to niti pomislil nisem in sem v zmernem tempu prečkal ciljno črto. Ura je pokazala 1:52:15 (bruto) in 1:49:19 (neto). Z Jankovićem sem še uspel narediti en “poč”, potem pa sem se komaj prebil do banane, sadja in izotoničnega napitka. Bil sem sesut. Dobil sem se z Alešom, da sem se malce bolj toplo oblekel in potem s koorami odšel na topel čaj. Med analizo sem ugotovil, da je Miha je očitno našel bljižnico, saj je tekel za 13 minut bolje, kot je napovedal :P, gregorc pa je tudi izboljšal svoj napovedani čas. Zares čestitke. Vsekakor sem že sredi proge ugotovil, da je letos zelo veliko tekmovalk in tekmovalcev zares dobro pripravljenih.

Cilj (vir)

Danes sem še vedno brez energije in rahlo omotičen, vendar mi ni žal, da sem tekel. V mislih sem že pri pripravah za naslednji pol-maraton – 9. Mali kraški maraton. Še vedno pa po netu iščem fotografije iz teka, kjer bi našel sebe. Trenutno brez uspeha.

Graf teka iz Polarja