Skip to main content
6. Nočna 10ka featured

6. Nočna 10ka, 2011

Datum: 9. julij 2011
Dol­žina: 10 km
Višin­ska raz­lika: 30 m
Vreme: toplo
Tem­pe­ra­tura: 20° C

Že šestič zapored so Vitezi za vse ljubitelje teka in zabave pripravili čudovito tekaško prireditev. Ko že misliš, da so dali vse od sebe, te naslednje leto ponovno presenetijo. Pozitivno seveda. Prireditev si zasluži vse pohvale in čestitke. Le s čim nas lahko še presenetijo? Hm…

Relaksacija pred tekmo
Relaksacija pred tekmo

Letošnji zasedbi smo tekli: Maja, Frizbi, Točko in moja malenkost. Cilji so bili različni, skupna pa nam je bila želja po izboljšanju osebnega časa. Sam sem imel željo teči okrog 43 minut, če se bo le dalo. Letos se mi je tudi izpolnila želja, da sem tekel bos. No, skoraj. Pri bosem teku nekako nisem mogel teči tako hitro kot bi želel, tako sem se odločil in tekel v Vibram FiveFingers.

Družba 1.
Družba 1.

Na prizorišču smo bili že kakšni dve uri prej. Mogoče male prezgodaj, ampak smo se vsaj v miru pripravili. Vsaj pri meni večje nervoze pred startom ni bilo, tega pa ne morem trditi za Majo in Frizbija. Je bila šele njuna druga tekma.

Družba 2.
Družba 2.

Še vedno ugotavljam, da veliko tekačev in tekačic še vedno ne upošteva primerno postavitev na startu. Nekateri enostavno ne razumejo, da če prideš med prvimi na start s ciljem teči eno uro, to ne pomeni, da moraš startati iz prvih vrst. Letos sem se postavil veliko bolj v ospredje, kakšnih 10 m od prve vrste, a sem prva dva kilometra še vedno prehiteval, kot za stavo. Kljub temu, da smo tekli po glavni cesti je bilo prehitevanje kar težko. Le kdaj se bo miselnost tekmovalcev spremenila?

Na startu
Na startu

Skratka, na štartu sem imel kar nekaj težav prehiteti vse počasnejše tekače. Ko smo tekli po “promenadi” se je množica končno malo raztegnila, potem pa spet gneča pred Grajskim kopališčem. Tempo je bil na začetku, kar malo pod zastavljenim tempom, kasneje pa sem le ujel ritem in nadaljeval v 4:20 ali manj. Množice ob progi so bile res neverjetne. Sploh navijanje na glavnem prizorišču na 4. kilometru in potem v cilju.

4. kilometer
4. kilometer

Osebno se mi noč ni zdela vroča in niti ne soparna. Na prvi okrepčevalnici spil nekaj požirkov vode. Malo naprej sem ujel Točkota. Bil sem prepričan, da mi je že ušel naprej, saj je govoril o tempu 4:15. Skupaj sva tekla do klanca pred štartom, kjer ga je nekoliko pobralo. Sam sem se počutil še odlično in sem nadaljeval v ritmu. Tek po “promenadi” mi je dal dodatne energije in kmalu sem bil nad Grajskim kopališčem, kakšen kilometer in pol pred ciljem. Sedaj sem že čutil rahlo utrujenost, a nisem popustil. Uspelo mi je držati ritem vse do cilja. Še 200 metrov sprinta in bil sem v cilju. Že drugi tek letos pri katerem sem se počutil odlično celotno tekmo.

Cilj
Cilj

Na uri sem uspel prebrati samo minute in bil vesel. 43 minut! Uradno sem tekel 43:19 (netto), kar je moj osebni rekord. Če mi ne bi bilo potrebno prehiteti toliko narobe postavljenih tekačev, bi mi mogoče uspelo teči celo pod 43 minut :-) Ta čas bom naskakoval v Šenčurju. V absolutni moški razvrstitvi sem zasedel 183. mesto od 1.011, v svoji kategoriji pa 81. mesto od 425 tekmovalcev. Zadovoljen.

Džoko v elementu (Joške v'n)
Džoko in Tomc v elementu (Joške v'n)

Po odlični kremšniti je sledila še zabava s prijatelji in skupino Joške v’n. Doma sem bil spet v zgodnih jutranjih urah. Odlična prireditev. Sploh ne bi bilo potrebno napisat, da naslednje leto spet pridem. Vitezi, kapo dol!

Party! Party!
Enhanced by Zemanta
gor na golico, featured 2011

2. gorski tek Gor na Golico, 2011

Datum: 28. maj 2011
Dol­žina: 9,3 km
Višin­ska raz­lika: 320 m
Vreme: deževno
Tem­pe­ra­tura: 10° C

Še ena tekma gorska teka je za mano. Čeprav nisem gorski tekač, si vsake toliko časa privoščim kakšno gorsko tekmo ali tek. Preverjeno pomaga pri vzdržljivosti. Pa še prijetno je malo zamenjati okolje teka. Tokrat sem se udeležil majhnega in mladega teka. Letos se je odvil šele drugič.

Pred startom
Dan se je začel z deževnim jutrom, termometer v avtu je kazal 10° C. Ko smo se peljali v Planino pod Golico sem bil že prepričan, da bo najbolje, če obrnemo domov. Pa ni bilo slabo vreme edini razlog za tako razmišljanje. Ko sem zjutraj pogledal na stran s prijavami, nas je bilo prijavljenih vsega 14 tekmovalk in tekmovalcev. No, vseeno smo se zapeljali do startnega mesta in potem kakšne pol ure nestrpno čakali začetek. Pogled na okoliške hribe in vrhove je dal občutek, da smo sredi zime.

Start
Malo pred startom je dež ponehal in pred startno črto se nas je postavilo 34 tekmovalk in tekmovalcev. Tik pred mano se je v prvi vrsti stal temnopolti tekač. Hm. So organizatorji res najeli dobrega tekača za popravljanje rekorda proge? Dvomim, ampak danes je vse mogoče. Pustil se bom presenetiti. Tik pred startom organizator še zadnjič pove, da je bila proga, zaradi snega in blata, skrajšana, oziroma se na na pol poti obrne nazaj.

Ciljna ravnina
Takoj po startu sem se poskušal držati vodilne skupine, kakšnih osmih tekačev. Med njimi je bil tudi temnopolti tekač, ki je suvereno držal korak z najboljšimi. No, še preden smo prešli v drugi kilometer je počasi začel zaostajati. Ko sem tekel mimo njega mi je bilo takoj jasno, da to le ne more biti povabljen tekač. Izgledal je bolj kot kakšen nogometaš. Njegovo ime: Charles Sampa iz Gane. Po drugem kilometru sem izgubil stik z vodilnimi, a sem večino časa tekel sam. Obrat je bil nekje pri četrtem kilometru in pol.

Charles Sampa
Vedel sem, da ponavadi izgubim pri teku navzdol, saj zaradi kolen ne upam teči na polno. Torej je bil plan, da si do obrata pritečem čim večjo prednost in jo potem poskušam zadržati do cilja. In kmalu po začetku spusta sem za seboj zaslišal korake. Začelo se je. Vse do nekje šestega kilometra je moja prednost še zdržala, potem pa je mimo pritekel eden in kmalu še drug zasledovalec. Tako sem padel na 10. mesto. Sedaj mi je bil cilj samo že zdržati zadnje tri kilometre. Kilometer pred ciljem je bil nekoliko bolj položen tako, da sem lahko še nekoliko pospešil. Kmalu mi je bilo jasno, da me ne bo nihče več prehitel in skozi cilj sem prišel na 10. mestu.

Klepet z Danilom
Na koncu sem bil s časom 40:14 absolutno 10. od 24 tekmovalcev, v svoji skupini pa 6. od 12 tekmovalcev. Tekma je bila dobro organizirana, še posebej so za pohvaliti unikatne spominske medalje in pokali.