Skip to main content
Kontrolna točka

Škofjeloški treking 2011

Datum: 19. marec 2011
Dol­žina: 25,4 km
Višin­ska raz­lika: 1.396 m
Vreme: delno oblačno
Tem­pe­ra­tura: 5° C

Moja druga sezona v treking ligi in komaj tretja tekma. Začel sem lani, ravno na Škofjeloškem trekingu. Takratni cilj je bil priti na cilj in zraven spoznati zabavne in manj zabavne trenutke. Torej – samo bistvo trekinga.

Start ultre
Start ultre
Start ultre 2.
Start ultre 2. (lejga Miha)
Start ultre 3.
Start ultre 3. (Hana in Piskec)

Ker je to najbližji treking v ligi, sem si rekel, da ga ne smem izpustiti. Lani sem se na pot podal z Damjanom, letos pa kar sam. Na koncu je še izpadlo, da je bilo tako najbolje. Namreč že lani po končanem trekingu sem si zaželel preizkusiti, kako bi bilo, če bi se tekme lotil zares. To pomeni, da bi šel na polno, da vidim kako sem fizično pripravljen. Nekaj je preteči pol-maraton (večinoma) po ravnem terenu, drugo pa preteči/prehoditi hribovit pol-maraton, kjer narediš okrog 1.500 m višinske razlike.

Pred startom pohodniške
Pred startom pohodniške

Na start sem letos prišel kar zgodaj in tako še ujel start tekme na najdaljši (ultra, 40 km) progi. Malo sem imel problemov pri izbiri koliko naj se oblečem. Bilo je oblačno in rahlo je pihal mrzel veter. Na sonce ni bilo mogoče računati. Na startu se nas je zbralo kar 92, od tega 35 žensk in 57 moških. Ker je pri trekingu pomembna tudi taktika sem se odločil, da se držim bolj v ospredju in sledim izkušenejšim tekmovalcem. Ta taktika se je izkazala za pravilno.

Zemljevid trase
Zemljevid trase

Po uri in pol sem bil že na 5. kontrolni točki (KT). Zdelo se mi je, da mi gre zares dobro. Od točke do točke sem se večinoma prehiteval z enimi in istimi tekmovalci. Imeli smo enak ritem. Pred KT 6  (Pasja ravan)je bila “živa” kontrola. Tam sem izvedel, da pred mano sploh ni veliko tekmovalcev, kar mi je dalo dodatne energije. Potem pa je bila na vrsti KT 7. To je bila točka, ki mi je (in še nekaterim) povzročila največ težav. Namreč izkazalo se je, da je Prosenov grič, čisto drugje, kot smo mislili. Tam sem po občutku porabil še največ časa.

Na poti do KT 7
Na poti do KT 7

Sledil je najnapornejši vzpon na KT 8 (Kopačev vrh). Ta točka mi je pobrala največ energije. Vzpenjali smo se po spolzkem terenu skoraj navpično navzgor. Vsaj tako se mi je zdelo. A, na vrhu ni bilo časa za počitek. Po grebenu je bilo treba naprej. Na splošno smo veliko časa hodili po grebenih. KT 9 (sv. Ožbolt) je bil kar malce skrit in bi jo kmalu spregledal. Potem pa samo še spust do gostišča. Ravno ta del mi je nekoliko ostal v spominu od lani, vendar se je izkazalo, da ne prav veliko.

Trasa
Trasa
Trasa 2.
Trasa 2.

Zadnjih nekaj kilometer je bilo prav peklenskih. Telo je iskalo energijo prav po vseh delčkih telesa. Zdelo se mi je, da še komaj tečem. Zadnjih 800 metrov pred ciljem sem si rekel, da imam vsega dovolj in da se bom v cilj sprehodil. Obrnil sem se nazaj, da preverim kje so zasledovalci. Prizor, ki sem ga zagledal je bil podoben, kot v kakšnem filmu. Kot v počasnem posnetku je proti meni teklo kakšnih deset tekmovalcev in tekmovalk. To je pomenilo samo eno: gremoooo. In sem iztisnil še tistih nekaj atomov moči.

Kontrolna točka
Kontrolna točka

Na cilju sem bil popolnoma sesut. Počasi sem se preoblekel in nekaj pojedel. Organizatorji so tudi tokrat poskrbeli za odličen obrok – golaž in polento. Zraven sem eksal še eno pivo, potem pa sem si ogledal (neuradne) rezultate. Skoraj nisem mogel verjeti. S časom 3:45:46 sem zasedel odlično 10. mesto. No, naslednji dan se je izkazalo, da sem bil celo eno mesto boljši. No, to je pa že super rezultat. Zelo sem zadovoljen.

Tukaj je povezava na rezultate, galerijo, zemljevid trase, GPS pot v gpx formatu in podatki tekme programa Sports Tracker.

Pred ciljem

5. Skok na Pokljuko, 2011

Datum: 11. marec 2011
Dol­žina: 8,5 km
Višinska razlika: 600 m
Vreme: delno oblačno
Tem­pe­ra­tura: od 9
° C

Kaj se zgodi, če združimo tek, dobro vzdušje in Viteze dobrega teka? Še en odlično organiziran tek. Itak. Že lansko leto razmišljal o tem, da bi se  tega teka udeležil, letos pa sem se rajši takoj prijavil. Samo, da slučajno ne bi ostalo spet samo pri razmišljanju. Sicer nisem ljubitelj raznih tekov v hrib ali celo gorskih tekov, vendar ugotavljam, da taki teki pripomorejo k večji vzdržljivosti. Tako se vsake toliko časa podam na kakšen okoliški hribček. Nič pretresljivega.

 

Po 2 kilometrih
Po 2 kilometrih

Tek je bil organiziran, kar dva krat v enem dnevu: zjutraj ob 6h in popoldne ob 17h. Tako smo na račun prišli in jutranji in popoldanski tipi tekačev. No, nekateri so prišli kar dva krat. Priznam, da sem o tem tudi sam razmišljal, vendar… Ob 6h? Tokrat ne.

V sredo sem se udeležil krvodajalske akcije. Še isti dan sem opravil intenzivnejši trening. No, vsaj poskusil sem. Kdo bi si mislil, da se pozna, tiste pol litra krvi? Vseeno sem skupaj spravil za kakšno uro miganja. Za nameček sem zvečer odplaval še km v bazenu. Rezultat? Naslednji dan sem bil vidno oslabljen. Sem celo razmišljal, da se bom moral odpovedati temu “skoku”. Najbrž je to imela v mislih gospa na krvodajalski akciji, ko je rekla, da ni priporočljivo opravljati kakšnih intenzivnejših del v naslednjih dveh dneh.

Prvi
Prvi

Drugi
Drugi

Tretji
Tretji

Vseeno sem se potrudil in se pojavil na startu. Zbralo se nas je kakšnih 25. Videl sem kar nekaj znanih obrazov. Tik pred startom se mi je super-duper Nokia se je sesula. Hvala. Ni problema, bom pa užival v zvokih narave. In smo se zagnali. Nisem bil prepričan kakšen tempo zmorem in sem se kar držal med prvo deseterico. Nekje na drugem kilometru (Zatrnik) so se spremljevalci spremenili v paparace in super navijače.

Polarjev graf teka
Polarjev graf teka

Najbrž so to točko zbrali namenoma, saj se čez kakšnih 500 metrov začne najbolj strm odsek. Kakšnih 16% naklon, baje. Pred tem pa je prvi od dveh ravnih odsekov. In ravno na tem odseku sem nekoliko izgubil. Pač posledica ne poznavanja proge in svoje trenutne pripravljenosti.

Pred ciljem
Pred ciljem

Nekje dva kilometra pred ciljem sem se še vedno dobro počutil. Držal sem svoj tempo in ugibal kaj me čaka za naslednjim ovinkom: ravnina ali vzpon? Na drugi ravnini sem nekoliko pospešil. Pričakoval sem, da je pred ciljem še krajši vzpon, a ga ni bilo. Bil sem pred ciljem in prvič nisem bil popolnoma izčrpan. Začuda sem imel še kar nekaj rezerve. Ciljni čas: 51:07. Odlično! Cilj, ki sem si ga tako na slepo postavil je bil med 50 in 55. Zelo sem zadovoljen, ampak tako kot ponavadi se je nekje v ozadju možganov pojavilo vprašanje: zakaj nisem stisnil še tisto dobro minuto? Itak.

Dobra volja tudi na cilju
Dobra volja tudi na cilju

Rezultati so dosegljivi tukaj, vse fotografije pa tukaj.