Oznaka: Bled

Datum: 9. julij 2011
Dol­žina: 10 km
Višin­ska raz­lika: 30 m
Vreme: toplo
Tem­pe­ra­tura: 20° C

Že šestič zapored so Vitezi za vse ljubitelje teka in zabave pripravili čudovito tekaško prireditev. Ko že misliš, da so dali vse od sebe, te naslednje leto ponovno presenetijo. Pozitivno seveda. Prireditev si zasluži vse pohvale in čestitke. Le s čim nas lahko še presenetijo? Hm…

Letošnji zasedbi smo tekli: Maja, Frizbi, Točko in moja malenkost. Cilji so bili različni, skupna pa nam je bila želja po izboljšanju osebnega časa. Sam sem imel željo teči okrog 43 minut, če se bo le dalo. Letos se mi je tudi izpolnila želja, da sem tekel bos. No, skoraj. Pri bosem teku nekako nisem mogel teči tako hitro kot bi želel, tako sem se odločil in tekel v Vibram FiveFingers.

Na prizorišču smo bili že kakšni dve uri prej. Mogoče male prezgodaj, ampak smo se vsaj v miru pripravili. Vsaj pri meni večje nervoze pred startom ni bilo, tega pa ne morem trditi za Majo in Frizbija. Je bila šele njuna druga tekma.

Še vedno ugotavljam, da veliko tekačev in tekačic še vedno ne upošteva primerno postavitev na startu. Nekateri enostavno ne razumejo, da če prideš med prvimi na start s ciljem teči eno uro, to ne pomeni, da moraš startati iz prvih vrst. Letos sem se postavil veliko bolj v ospredje, kakšnih 10 m od prve vrste, a sem prva dva kilometra še vedno prehiteval, kot za stavo. Kljub temu, da smo tekli po glavni cesti je bilo prehitevanje kar težko. Le kdaj se bo miselnost tekmovalcev spremenila?

Skratka, na štartu sem imel kar nekaj težav prehiteti vse počasnejše tekače. Ko smo tekli po “promenadi” se je množica končno malo raztegnila, potem pa spet gneča pred Grajskim kopališčem. Tempo je bil na začetku, kar malo pod zastavljenim tempom, kasneje pa sem le ujel ritem in nadaljeval v 4:20 ali manj. Množice ob progi so bile res neverjetne. Sploh navijanje na glavnem prizorišču na 4. kilometru in potem v cilju.

Osebno se mi noč ni zdela vroča in niti ne soparna. Na prvi okrepčevalnici spil nekaj požirkov vode. Malo naprej sem ujel Točkota. Bil sem prepričan, da mi je že ušel naprej, saj je govoril o tempu 4:15. Skupaj sva tekla do klanca pred štartom, kjer ga je nekoliko pobralo. Sam sem se počutil še odlično in sem nadaljeval v ritmu. Tek po “promenadi” mi je dal dodatne energije in kmalu sem bil nad Grajskim kopališčem, kakšen kilometer in pol pred ciljem. Sedaj sem že čutil rahlo utrujenost, a nisem popustil. Uspelo mi je držati ritem vse do cilja. Še 200 metrov sprinta in bil sem v cilju. Že drugi tek letos pri katerem sem se počutil odlično celotno tekmo.

Na uri sem uspel prebrati samo minute in bil vesel. 43 minut! Uradno sem tekel 43:19 (netto), kar je moj osebni rekord. Če mi ne bi bilo potrebno prehiteti toliko narobe postavljenih tekačev, bi mi mogoče uspelo teči celo pod 43 minut :-) Ta čas bom naskakoval v Šenčurju. V absolutni moški razvrstitvi sem zasedel 183. mesto od 1.011, v svoji kategoriji pa 81. mesto od 425 tekmovalcev. Zadovoljen.

Po odlični kremšniti je sledila še zabava s prijatelji in skupino Joške v’n. Doma sem bil spet v zgodnih jutranjih urah. Odlična prireditev. Sploh ne bi bilo potrebno napisat, da naslednje leto spet pridem. Vitezi, kapo dol!