O 2. Slovenskem bosem teku je bilo v teh dneh napisanega in slišanega veliko. In ravno zato sem nekajkrat premislil in nehal pisati tale zapis. No, na koncu sem se odločil, da le strnem svoje vtise. Zasluga za veliko odmevnost gre predvsem bosemu profesorju Marku Robleku. No, ni ravno profesor po izobrazbi, je pa veliko bos in rad vidi, da smo tudi drugi. In seveda nas je vsako leto več. Tako se nas je na 1. Slovenskem bosem teku zbralo okrog 50 bosih tekačev, letos pa kar 120! Neverjetno.
Kljub slabemu vremenu smo se tekači v večjem številu zbrali pred in v trgovini ŠC Maratonc. Večina je malo pofirbcala med novimi modeli minimalistične obutve, nekateri pa so jo tudi kupili. Sledil je kratek tečaj bosega teka, otroški tek in skupinsko fotografiranje. In potem glavni skupinski (večinoma) bosi tek. Po želji smo lahko tekli en, dva ali tri kroge v dolžini približno 2,3 km. Prvi krog je bil počasen in primeren za pogovore. Počasi se je skupina raztegnila in v drugem krogu so izkušeni bosonogci pošteno pospešili. Vse od polovice drugega kroga pa do cilja sem pošteno garal, da sem jih ujel. Tempo se je gibal med 4:20 – 4:10 min/km, na trenutke pa celo hitreje. Neverjetno! Vsaj zame. Tako hitro bos še nisem tekel. Proti cilju sem tudi slišal kam se je večini tako mudilo: na pivo. :-)
Spoznal sem tudi nekaj novih obrazov, še posebej tviteraše (Erik in Rudi) in celo dva bosa tekača iz Zagreba. Z nekaterimi smo se zgrešili. No ja, bilo nas je veliko in malo časa. V času dogodka so v ŠC Maratonc sprejemali tudi obuvala, ki jih ne potrebujemo in so namenjena ljudem, ki pa jih. Zbralo se je preko 100 parov. Odlično!
Kljub slabemu vremenu je bilo vzdušje super, sama organizacija pa (tako, kot vedno) na vrhuncu. Za 3. Slovenski bosi tek se ni bati. Na tej povezavi (Objave v medijih – 2. SBT 2012) pa je zbrano vse gradivo in poročila iz teka.
