Datum: 3. april 2010
Dolžina: 22 km
Vreme: sončno/oblačno/malo vetrovno
Temperatura: 15° C
Že lansko leto sem zasledil, da obstaja Slovenska treking liga. O ligi nisem vedel nič. No, skoraj nič. Vedel sem, da je koncept tekmovanja tak, da je na poti do cilja potrebno čim hitreje najti kontrolne točke. Ko sem bral zapise sparkice, Hane in piskec-a, sem dobil željo, da bi se v takem tekmovanju tudi sam preizkusil. Očitno so taka tekmovanja zelo zabavna in sproščujoča.
Tako sem letos dovolj zgodaj v koledar zapisal prvi treking (Slovenske treking lige) v letu 2010 – Škofjeloški treking . V bistvu mi je bila že sama lokacija dokaj blizu. Edini “problem” je bil ta, da sem želel se prvega trekinga udeležiti, kot dvojica. Po prepričevanju prijateljev sem potem le dobil kandidata. Damjan je bil sicer nekoliko skeptičen, na koncu pa se je dobro zagrel za vse skupaj. Začelo se je zbiranje/nakupovanje obvezne in priporočene opreme. Imel sem ogromno vprašanj. Na srečo je bilo do tekme še dovolj časa tako, da sem lahko počasi zbiral odgovore in opremo. Zadnji kos opreme (nahrbtnik) sem kupil prav en dan prej.
Moram priznati, da sem se tekme prav veselil. Ob 8h sva z Damjanom štartala iz Radovljice. Seveda sva v Škofji Loki narobe zavila in prišla na štart (Sv. Andrej nad Zmincem) kakšnih 15 minut kasneje, kot sva planirala. Zamudila sva ravno toliko, da sva prišla nekaj minut po štartu skupine ultra. Po prevzemu gradiva za tekmo (zemljevid, kratka navodila in indeks) sva se počasi pripravila. Kratek klepet s sparkico in Mihom in že smo leteli. Bilo nas je kar okrog 100! Z Damjanom sva se zmenila, da s tekmo opraviva večinoma s hitro hojo. In tako sva tudi začela.
Prva kontrolna točka (KT1) je bila pri cerkvi Sv. Ožbolt na višini 859 metrov. Kot sem predvideval jo ni bilo težko najti. Edini razlog je ta, da se množica v tako kratkem času še ni razkropila in sva enostavno uporabila čredni nagon. To je bil tudi prvi vzpon. Ugotovila sva, da sva kar nekaj tekmovalk in tekmovalcev, ki so na štartu začeli teči, ujela ravno pri vzponu. Prvo ščipanje kartončka in naprej.
Pot do KT2 je bila ves čas po klancu navzdol in tu si s tekom lahko pridobil kar nekaj časa. Tek po cesti in že sva bila pri točki.
Tudi do KT3 sva prišla lepo po cesti. “Skrita” je bila za smetnjaki. Do sem je vse potekalo lepo. Potem pa se je začela prava zabava. KT4 je bila na 857 metrih pri cerkvi Sv. Mohor in Fortunat na Osolniku. Tukaj pa se je začelo pravo miganje. Ker nisva vedela kako velik ovinek naredi cesta, ki vodi do vrha sva se odločila, da jo ureževa, kar direktno navzgor. Strm teren, posut z drsečim listjem in koreninami, je bil pravi zalogaj. Na vrhu sva se okrepčala s ponujeno čokolado, napolitankami in vodo.
Pot do KT5 (Vrh rebra, 682 metrov) je bila ves čas s hriba navzdol. Bila je težavna saj je bila delno blatna, večinoma pa polna drsečega listja in korenin. Med KT5 in KT6 sem se večkrat vprašal, če hodiva po pravi poti. Izkazalo se je, da je bila markirana pot čisto prava. KT6 je bila v kraju Puštal. Tako smo prišli še malo v civilizacijo. Hoja po asfaltni cesti je bila dobra sprememba. KT7 sva našla brez težav.
Na tej točki so bile noge že pošteno razbolene (vsaj moje). Tudi utrujenost se je že poznala. Ob pričakovanju cilja sem čisto pozabil, da je potrebno najti še zadnjo KT – KT8. Tudi ta ni bila preveč skrita – kraj Bodovlje. Sledil je samo še vzpon do cilja – Sv. Andrej. Pri tem vzponu sva prehitela še nekaj tekmovalcev. Dohitela sva celo zmagovalko pri ženskah … ampak v ultra kategoriji :-) Cilja sem bil zelo vesel. Ura je pokazala 4 ure in 26 minut. To je na koncu zadoščalo za 37. mesto med moški posamezniki. Obara z ajdovimi žganci in pivo so bili božanski. Pivo sploh. Ravno toliko, da smo spili kar tri runde. V bistvu smo čakali sparkico. Še malo smo poklepetali potem pa domov.
Taka oblika trekinga tekmovanja mi je zelo všeč. Je nekoliko drugačen od tekaških tekmovanj, kjer si na koncu vedno popolnoma izmučen. Lahko tudi počiješ saj čas ni vedno glavni faktor. Veliko bolj pomembna je iznajdljivost in orientacija s karto. Vse skupaj je za odtenek bolj sproščeno. Pa še fotografiraš lahko vmes :-) Še pridem na na treking tekme!
8.4.2010:
Še nekaj podatkov iz Garmina: 23,54 km, 1.395 m višinske razlike, v času 4:26:25. GPS sled je na voljo tukaj.