- Image via Wikipedia
Vedno, ko nesem ločene odpadke na ekološki otok se med potjo sprašujem kakšne traparije in svinjarije bom danes videl v kontejnerjih. Pa ne govorim o smeteh samih. Govorim o tem, da nekateri ljudje v namenske kontejnerje mečejo smeti, ki tja ne spadajo. Niti slučajno ne. Enostavno ne razumem kako lahko nekdo misli, da polomljeni lopar za tenis spada med plastične odpadke? Ali, da je lesena polica kovinski odpadek? Koliko plastičnih vrečk sem že videl med kovino in papirjem. Da ne govorim o električnem (izoliranem) vodniku med plastiko in lesnih zabojih v kovini.
Pri nas že več kot 5 let vse smeti ločujemo. Priznam, da sem včasih še vedno v dilemi kam spada določen odpadek. Ponavadi so najbolj nejasne embalaže, ki so v osnovi narejene iz kovine, so pa prevlečene s plastjo plastike. Prav škoda je, da ne obstaja zakon, ki bi določal obvezno označevanje embalaže z znaki kakšne vrste odpadek je. Za plastične izdelke že obstajajo oznake PET, ki ji nekateri proizvajalci že tiskajo na embalažo. Drugje tega še nisem zasledil.
V našem bloku smo imeli dva kontejnerja. Večinoma je bil eden skoraj prazen in smo se odločili, da ga vrnemo. Poleg tega sva s sosedom zraven kontejnerja nalepila napis, da naj čim več odpadkov ločujejo. Ekološki otok je od našega kontejnerja za “navadne” smeti oddaljen celih 10 metrov. Pa še vedno se v kontejnerju znajdejo cele kartonaste škatle in podobne smeti.
Očitno bo za nekatere ljudi edini vzvod, ki jim bo premaknil mišljenje ta, da bodo ljudje, ki ločujejo odpadke, finančno ali drugače nagrajeni. Recimo v tem smislu, da plačujejo manj za komunalne storitve.
