Skip to main content

Letni napredek pri teku

Description unavailable
Image by Trendѕetter via Flickr

Pred kratkim sva po enem teku z Mihom sedela pred lokalom in pila pivo. Pogovor je tekel o teku. Naenkrat sem mi je porodilo vprašanje koliko lahko tekač napreduje v enem letu? Zavedam se, da to ni preprosto vprašanje in da zajema veliko različnih dejavnikov, pa vseeno. V nadaljevanju se bom teme dotaknil bolj iz praktičnega vidika ter iz izkušenj.

Iz lastnih izkušenj vem, da je napredek najbolj občuten pri dolžini, ki jo lahko pretečemo. Torej, če tečemo z enakim tempom in postopoma povečujemo razdaljo, lahko v enem letu preidemo celo na polmaratonsko razdaljo. V ekstremnih primerih celo na maratonsko, kar pa zagotovo ni priporočljivo. Osnovni ključi za napredek so seveda motivacija, vztrajnost in doslednost. Veliko pa k napredku pripomorejo različne oblike teka. Primer so recimo daljši teki v enakomernem, počasnem tempu (med 70 in 80 % najvišjega srčnega utripa) ali pa intervali. Seveda je napredek drugačen pri tekačih začetnikih, kot pa pri izkušenih tekačih. Pri začetnikih se telo šele navaja na obremenitve in spremembe, ki jih prinaša in zahteva tek, pri izkušenejših tekačih pa je telo že utečeno.

Tekači začetniki
Pri začetnikih je napredek veliko bolj viden. Razlog je ta, da začetnik začenja iz nič. Ponavadi prvi teki niso daljši od kilometra in v večini primerov je še ta kilometer sestavljen iz kombinacije hoje in teka. To je tudi pravilen začetek, da se telo postopoma privadi na spremembe. In za prvo polovico leta je priporočljivo samo teči oz. preiti iz kombinacije hoje in teka v samo tek. V tem času se razdalja počasi povečuje do nekje 6 do 10 km. Več kot 10 km v pol leta se iz mojih izkušenj zdi prevelika sprememba za telo. Možnosti za poškodbe so večje, še posebej prisotne so bolečine v sklepih. Seveda je to odvisno o posameznika. Lahko je bil pred tem popolnoma neaktiven, lahko pa si je samo izbral drug šport. Toliko o razdalji. Kaj pa hitrost? Hitrost se po mojem mnenju povečuje bolj počasi. Še posebej, ker na začetku težko tečemo hitreje. Vsekakor pa se hitro povečuje tudi vzdržljivost, ki je povezana s povečevanjem razdalje. Povečanje hitrosti ali razdalje? Po mojih izkušnjah je bolje, da najprej pretečemo neko razdaljo (recimo 5 km) in nekaj časa ostajamo pri tem, dokler je ne pretečemo lažje. Takrat poskušamo malo povečati hitrost. Šele nato spet postopoma povečujemo razdaljo in postopek ponovimo. Zaradi omenjenih razlogov je mogoče čas zmanjšati tudi za več kot 10 minut v enem letu. Seveda pa se enkrat (recimo po dveh letih) znajdemo na točki, ko nismo več začetniki in telo se navadi na enolični trening. Takrat pa je potrebno pretiti na druge oblike teka.

Izkušeni tekači
Kaj pa izkušeni tekači? Tukaj so stvari nekoliko drugačne. Izkušen tekač z lahkoto preteče 10 km ali več.  Telo je prilagojeno na napore in sile, ki nastajajo pri teku. Večinoma so cilji teči hitreje, pri nekaterih pa tudi teči čim dlje. Osebno sem trenutno na točki, ko si želim izboljšati časa na 10 in 21 km. Da bi pretekel maraton, pa še ni med mojimi cilji. In za koliko lahko tekač v enem letu izboljša čas in pretečeno razadljo? Razdalja po mojem ni noben problem, vse dokler čas ni pomemben. Potrebno je samo postopoma povečevati razdaljo. Izboljšati čas je pa že težje. Tukaj ni dovolj, da čim več tečemo, ampak se je potrebno že posluževati raznih oblik teka. Najbolj do izraza pridejo intervali, daljši teki v enakomernem, počasnem tempu, tek v hrib in šprinti.  V zadnjih treh letih sem začel na treningu uporabljati omenjene vrste teka in opazil letni napredek za pribljižno tri minute na razdaljah 10 in 21 km. Je to maksimum? Letos sem že napredoval za 3 minute, sedaj pa se pripravljam po programu za polmaraton v 1 uri in 30 minut. Je možno, da bi napredoval za recimo dodatne tri minute? To bom videl na 14. Ljubljanskem maratonu, ki bo 25. oktobra.

In kakšen je zaključek? Točnega odgovora ni, ker smo si ljudje/tekači zelo različni. Vsekakor pa velja brez motivacije, vztrajnost in doslednost, ni pravih rezultatov in ni tiste prave ljubezni do teka.

Predlog za darilo: Skyrail Marble Run Roller Coaster

Bližajo se prazniki in z njimi čas prenajedanja, prepitja, obiskov in seveda obdarovanja. In tako, kot leto prej in še prej, se spopadamo s problemom kaj podariti (vsaj jaz se). Izbira je ogromna, še posebej otroških igrač. Smo pa tudi v časih, ko imajo otroci ogromno (preveč) igrač in je zato vsak nakup težak. In, če želimo zraven izbrati še igračo, ki ima neko vrednost oz. spodbuja v otroku pozitivne lastnosti, kot so spretnost, razmišljanje, kreativnost, itd., je izbira še težja.


(vir:  www.crnaluknja.si)

Pred kratkim sem naletel na igro, ki zagotovo iz otroka izvabi vse zgoraj naštete lastnosti. Pa ne samo iz otroka. Sam sem se z igro prav dobro zamotil. Poleg omenjenih lastnosti, pa je za igro potrebno veliko potrpežljivosti. Igra se imenuje Skyrail Marble Run Roller Coaster in je izdelana v italijanskem podjetju Quercetti. Cilj igre je sestaviti progo iz plastičnih tirov, po kateri potem spustimo žogice. Proge so lahko zelo različne, bistvo pa je, da je potrebno upoštevati fizikalna načela (sile), ki pa so tudi na kratko razložena v navodilih. V navodilih je tudi nekaj primerov prog. Obstajata dve različici te igre: s 150 in 250 kosov. Prva različica je primerna za otroke starejše od 6, druga pa od 8 let. Ob pomoči starejše osebe, igro lahko igrajo tudi mlajši. V kompletu so tri kategorije gradnikov igre: tirnice, razna držala in stolpiči, ter žogice. Za igro je potrebno imeti več prostora, saj je maksimalna dolžina tirov od 9 do 16m. Igro se lahko kupi na spletni strani Črne luknje. Cena je 30,88€ za večjo različico in 20,29€ za manjšo. Pozor: igra lahko zasvoji! :-)

Še nekaj fotografij postavljenih prog: