Oznaka: tehnika

Kot sem že pisal se mi je v mesecu februarju pojavila čudna poškodba, za katero sem sprava menil, da je rezultat uničenih superg. Zato sem jih tudi zamenjal. Ker se stanje ni izboljšalo sem se odločil za posebno masažo hrbta v kombinaciji s kiropraktiko. Med tem sem moral odpovedati nastop na 8. Malem Kraškem maratonu. Obiskal sem tudi svojega zdravnika, ki ni našel nobenih težav. Bil sem že obupan in sem se že skoraj sprijaznil s krajšmimi teki, nisem pa niti pomisli, da bi tek popolnoma opustil. Na posebni masaži sem bil štirikrat in potem ugotovil, da se stanje ni nič izboljšalo. In potem se je zgodilo. V začetku meseca julija sem se prijavil na tekaški tečaj, ki mi je omogočil, da lahko ponovno, sproščeno tečem. Tudi polmaratonske razdalje. In kaj se je tam zgodilo?

Stopala
Glavna točka tečaja je bilo snemanje teka z videokamero. In sicer iz strani in od zadaj. Tako je vsak udeleženec lepo videl kje dela napake. Najbolj pogosta napaka med vsemi udeleženci je bil sestop z nogo na peto. Enako napako sem delal tudi sam. Pri tem me je pri vsakem sestopu še malo “zabilo”, ker  sem imel položaj trupa premalo pokončen in ker peta ublaži bolj malo sile. Tako sem, ne samo prenašal večino sile na hrbet, tudi z vsakim korakom nekoliko zaviral gibanje (tek) in izgubljal na hitrosti.

Tek po peti (vir)

Tek po peti (vir)

Tek po peti (vir)

Kakor sem zasledil na tečaju in potem tudi sam ugotovil, je pravilna tehnika taka, da sestopamo na sredino podplata, pri hitrejših tekih pa celo po prstih. Tek po prstih je pri rekreativcih ponavadi kratkotrajen, saj močno obremenjuje mečni mišici. Profesionalni tekači pa lahko (skoraj) celotni maraton odtečejo samo po prstih. To je, če gledamo nogo s strani. Če nogo pogledamo od zadaj mora stopalo pristati nekoliko na zunanji strani in se potem poravnati in odriniti. V mojem primeru sem preveč plosko pristajal na tla, zato mi je Urban na tečaju predlagal naj si predstavljam, kot da tečem po črti. V takem primeru stopalo avtomatično pristane na zunanjem delu. Poleg tega mi je predlagal mehke superge. Pri sestopu je tudi priporočljivo, da v trenutku sestopa z nogo izvedemo “grabljenje”, da noga ne pade prosto na tla. Tako se še bolj potegnemo naprej in dodamo dodatno silo naprej. Grabljenje pomeni, da zavestno nogo potegnemo nazaj, kot da bi hoteli z nogo potegniti črto nazaj. Torej, ob pravi tehniki je korak krajši in noge pristajajo bolj pod telesom. Noge se bolj iztegnejo nazaj in z meči v višino. Seveda je problem prave tehnike nekoliko večji, če ima tekač povečano pronacijo (supinacija, pronacija). Se pa, da ta problem večinoma rešiti s pravimi supergami.

Nepravilno/pravilno (vir)

Tudi najboljši: tek po peti in po prstih (vir)

Trup
Trup mora biti vzravnan in v bokih potegnjen nekoliko naprej. To nam omogoča, da nas pri vsakem koraku sila avtomatično potegne naprej.

Popravljanje tekaške tehnike še zdaleč ni lahko delo. Ko recimo pet let tečeš “svojo” tehniko je zelo težko preiti na drugo. Tako je najbolje poskusiti po stopnjah. Pri prehodu je potrebno ves čas razmišljati kako postavljati nogo, kako držati telo, zraven pa še opravljati “normalna” tekaška opravila (spremljati tempo in čas teka). Zato je najboljši trenutek za uvajanje sprememb, čas brez planiranih tekem. Tako se lahko brez slabe vesti in motenj posvetimo tehniki. Obstajajo tudi posamezne vaje, ki pomagajo pri izboljšanju tehnike.  Jaz sem poskusil kar z hkratnim uvajanjem vseh sprememb naenkrat, ker sem si že močno želel daljših tekov. In mi je uspelo. Sicer moram še vedno vsake toliko časa popravljati tehniko, vendar z vsakim tekom manj. Pa dober tek!