Takole nekako je izgledalo, ko smo se v drugem poskusu zagnali po tekaških progah v Ratečah. Ko smo prispeli je bila situacija nekoliko drugačna. Megla, mraz in mrzel veter. Nič kaj prijetno. Ampak, ko smo se enkrat zapodili po progi je bil pravi užitek. Velika razlika je ali tečeš po celem snegu ali po pripravljeni progi :-) Tokrat smo se namenili proti Tamarju. No, na koncu smo se obrnili že v Planici pri skakalnici velikanki. Udi je obupal. No, vseeno je bilo lepo. Mrzlo, ampak lepo. Uprizoril sem celo en spektakularni padec. Naslednjič pa vse do Tamarja … in nazaj, seveda!
