Skip to main content

Koroški treking, 2010

Datum: 30. maj 2010
Dolžina: 30 km
Vreme: oblačno/deževno/vetrovno
Temperatura: 15° C

Pa je za mano še drugi treking. Koroški treking. Tokrat so nas gostili v Muti. Od škofjeloškega sta minila skoraj dva meseca. Posebnih priprav nisem imel, sem se pa odločil, da bom tokrat šel “na polno”. Ta vikend je Damjan užival v Beogradu. Sem pa zato v Ljubljani pobral Valentina in sva se peljala do Mute. Bila sva že kar pozna. Tam naju je čakala Mateja. Po hitri prijavi in vseh ostalih obveznostih smo že hiteli na štart – šolsko igrišče OŠ Vuzenica.

Muta
Muta

Kot je bilo dogovorjeno sem jaz štartal na polno, Valentin in Mateja pa sta štartala bolj umirjeno. Po 2 kilometrih sem ugotovil, da sem pozabil vstaviti leče. Očala so mi opletala gor in dol, še dobro, da sem imel čepico. Skoraj vse do KT2 sem se držal vodilne skupine. Potem pa sem jih v enem trenutku izgubil. Tam sem izgubil kakšnih 10 minut, da sem se prepričal, da grem v pravo smer. Do KT3 sem že ujel svoj ritem in počasi prehiteval tekmovalke in tekmovalke. Kljub vsemu se je dogajalo, da sem po nepotrebnem naredil manjši ovinek in že so nekateri tekli pred menoj.

Pogled na poti iz KT3

Na vrhu KT3 je veter raznašal meglo in ni bilo prav nič prijetno. Kmalu se je ulil še dež in zabava se je šele začela. Teren je bil spolzek in blaten. Tek v hrib in iz hriba je postal nevaren. Na poti na KT4 sem ob pogledu na GSM ugotovil, da sem opravil že skoraj 16 kilometrov. Čudno, ker naj bi jih do cilja bilo okrog 22. Pri KT4 bi skoraj naredil veliko napako. Stal sem samo 20 metrov stran od točke, ko sem razmišljal, da sem jo zgrešil. In ravno, ko sem se želel vrniti po poti nazaj je eden od tekmovalcev stekel v smeri točke. Še sreča.

Pogled proti Vuzenici

Pri KT5 sem bil že pošteno utrujen in pot v dolino je bila prava muka. Moj počasni tek skozi Vuzenico je izgledal, kot vlečenje. Zadnja točka je bila na Pistrovem gradu in nekako sem imel občutek, da je ta grad blizu samega kraja. No, na koncu se je izkazalo, da je nad krajem. In spet sem naredil nekaj nepotrebnih ovinkov in prišel do gradu. Seveda je bila točka postavljena na zadnji strani ostankov gradu. Še malo kombinacije teka in hoje in že sem bil v Muti.

Opravljena pot
Opravljena pot

V cilj sem prišel, kot 8. med tekmovalci. Vseh nas je štartalo 35. moških in 24. žensk. Lahko se pohvalim, da sem v cilj pred prvo žensko :-) Vsekakor pa se mi 8. mesto zdi dober rezultat. Še posebej danes, ko me vse boli in komaj hodim. Tukaj so rezultati.  Še malo statistike: čas:4:26:47, pot: 30,43 km (?), višinski metri: okoli 1.700 m. Tukaj je še GPS pot v gpx formatu. Bravo mi!

Opravljena pot 2.
Opravljena pot 2.

Trije iz pohodniške (Mateja, jaz, Valentin) in dva iz ultra kategorije (Aleš in Helena)

Škofjeloški treking, 2010

Datum: 3. april 2010
Dolžina: 22 km
Vreme: sončno/oblačno/malo vetrovno
Temperatura: 15° C

Že lansko leto sem zasledil, da obstaja Slovenska treking liga. O ligi nisem vedel nič. No, skoraj nič. Vedel sem, da je koncept tekmovanja tak, da je na poti do cilja potrebno čim hitreje najti kontrolne točke. Ko sem bral zapise sparkice, Hane in piskec-a, sem dobil željo, da bi se v takem tekmovanju tudi sam preizkusil. Očitno so taka tekmovanja zelo zabavna in sproščujoča.

Samoportret
Avtoportret

Tako sem letos dovolj zgodaj v koledar zapisal prvi treking (Slovenske treking lige) v letu 2010 – Škofjeloški treking . V bistvu mi je bila že sama lokacija dokaj blizu. Edini “problem” je bil ta, da sem želel se prvega trekinga udeležiti, kot dvojica. Po prepričevanju prijateljev sem potem le dobil kandidata. Damjan je bil sicer nekoliko skeptičen, na koncu pa se je dobro zagrel za vse skupaj. Začelo se je zbiranje/nakupovanje obvezne in priporočene opreme. Imel sem ogromno vprašanj. Na srečo je bilo do tekme še dovolj časa tako, da sem lahko počasi zbiral odgovore in opremo. Zadnji kos opreme (nahrbtnik) sem kupil prav en dan prej.

Pred štartom (Sv. Andrej nad Zmincem)
Pred štartom (Sv. Andrej nad Zmincem)
Miha: "Kje smo?" :-P
Miha: "Ne res, kje smo?" :-P
Zaskrbljeni pogled?
Zaskrbljeni pogled?

Moram priznati, da sem se tekme prav veselil. Ob 8h sva z Damjanom štartala iz Radovljice. Seveda sva v Škofji Loki narobe zavila in prišla na štart (Sv. Andrej nad Zmincem) kakšnih 15 minut kasneje, kot sva planirala. Zamudila sva ravno toliko, da sva prišla nekaj minut po štartu skupine ultra. Po prevzemu gradiva za tekmo (zemljevid, kratka navodila in indeks) sva se počasi pripravila. Kratek klepet s sparkico in Mihom in že smo leteli.  Bilo nas je kar okrog 100! Z Damjanom sva se zmenila, da s tekmo opraviva večinoma s hitro hojo. In tako sva tudi začela.

Prva kontrolna točka (KT1)  je bila pri cerkvi Sv. Ožbolt na višini 859 metrov. Kot sem predvideval jo ni bilo težko najti. Edini razlog je ta, da se množica v tako kratkem času še ni razkropila in sva enostavno uporabila čredni nagon. To je bil tudi prvi vzpon. Ugotovila sva, da sva kar nekaj tekmovalk in tekmovalcev, ki so na štartu začeli teči, ujela ravno pri vzponu. Prvo ščipanje kartončka in naprej.

Škofjeloški treking, 2010 KT1
KT1, Sv. Ožbolt

Pot do KT2 je bila ves čas po klancu navzdol in tu si s tekom lahko pridobil kar nekaj časa. Tek po cesti in že sva bila pri točki.

A je to!
Dvojica A je to!
KT2
KT2, blizu Sela nad Polhovim Gradcem

Tudi do KT3 sva prišla lepo po cesti. “Skrita” je bila za smetnjaki. Do sem je vse potekalo lepo. Potem pa se je začela prava zabava. KT4 je bila na 857 metrih pri cerkvi Sv. Mohor in Fortunat na Osolniku. Tukaj pa se je začelo pravo miganje. Ker nisva vedela kako velik ovinek naredi cesta, ki vodi do vrha sva se odločila, da jo ureževa, kar direktno navzgor. Strm teren, posut z drsečim listjem in koreninami, je bil pravi zalogaj. Na vrhu sva se okrepčala s ponujeno čokolado, napolitankami in vodo.

Kje vse najdeš smeti!
Kje vse najdeš smeti!

KT4, Sv. Mohor in Fortunat
KT4, Sv. Mohor in Fortunat

Pot do KT5 (Vrh rebra, 682 metrov) je bila ves čas s hriba navzdol. Bila je težavna saj je bila delno blatna, večinoma pa polna drsečega listja in korenin. Med KT5 in KT6 sem se večkrat vprašal, če hodiva po pravi poti.  Izkazalo se je, da je bila markirana pot čisto prava. KT6 je bila v kraju Puštal. Tako smo prišli še malo v civilizacijo. Hoja po asfaltni cesti je bila dobra sprememba. KT7 sva našla brez težav.

KT7
KT7

Na tej točki so bile noge že pošteno razbolene (vsaj moje). Tudi utrujenost se je že poznala. Ob pričakovanju cilja sem čisto pozabil, da je potrebno najti še zadnjo KT – KT8. Tudi ta ni bila preveč skrita – kraj Bodovlje. Sledil je samo še vzpon do cilja – Sv. Andrej. Pri tem vzponu sva prehitela še nekaj tekmovalcev. Dohitela sva celo zmagovalko pri ženskah … ampak v ultra kategoriji :-) Cilja sem bil zelo vesel. Ura je pokazala 4 ure in 26 minut.  To je na koncu zadoščalo za 37. mesto med moški posamezniki. Obara z ajdovimi žganci in pivo so bili božanski. Pivo sploh. Ravno toliko, da smo spili kar tri runde. V bistvu smo čakali sparkico. Še malo smo poklepetali potem pa domov.

Indeks
Indeks

Taka oblika trekinga tekmovanja mi je zelo všeč. Je nekoliko drugačen od tekaških tekmovanj, kjer si na koncu vedno popolnoma izmučen. Lahko tudi počiješ saj čas ni vedno glavni faktor. Veliko bolj pomembna je iznajdljivost in orientacija s karto. Vse skupaj je za odtenek bolj sproščeno. Pa še fotografiraš lahko vmes :-) Še pridem na na treking tekme!

Slika poti iz Garmina
Slika poti iz Garmina

8.4.2010:
Še nekaj podatkov iz Garmina: 23,54 km, 1.395 m višinske razlike, v času 4:26:25. GPS sled je na voljo tukaj.