Datum: 25. junij 2010
Dolžina: 12 km
Vreme: sončno
Temperatura: 20° C
Že nekaj let zapored sem bil v tem času na dopustu. In kljub temu, da nisem gorski tekač sem si ta tek želel odteči. Lani sem kakšen mesec kasneje tek izvedel v manjši družbi. Tek je bil za trening. Bolj kot manjši test na temo ali sploh lahko.
No, letos se je vse uredilo tako, da sem se teka lahko udeležil. Glede na to, da letos še nisem pretekel 300 km, sem imel nekaj pomislekov. Ampak, saj nisem imel kaj izgubiti. Tako sva se v petek zjutraj z Aleksandrom odpeljala proti Kranjski Gori. Bil je čudovit sončen dan. Kljub soncu zaradi višine ni bilo neznosne vročine. V bistvu je bilo prav prijetno. Glede na to, da je na 25. junij po Sloveniji veliko športnih prireditev in glede na dejstvo, da so gorski teki slabše obiskani, se nas je vseeno zbralo kar lepo število – skoraj 140.
Že pred startom sem srečal nekaj znanih obrazov, med drugimi tudi kasnejšega zmagovalca Boštjana Hrovata. Organizacija je bila odlična, edino kar me je malo zmotilo je bilo to, da ni bilo jasno povedano kje se merjenje časa začne. Nekaj ljudi je govorilo (baje tudi napovedovalec), da se štetje začne šele pri hotelu Lek. Kasneje se je izkazalo, da pa le ni tako. Kratko ogrevanje in že smo startali. Od starta (restavraciji ˝Oštarija˝ v bližini hotela Kompas oz. pod kranjskogorskimi smučišči, 863 m) do začetka vzpona sem tekel zelo zadržano. Delno zaradi obljubljenega merjenja časa šele pri hotelu Lek, delno ker nisem imel kakšnega posebnega cilja. Kasneje se je izkazalo, da sem v teh 3 kilometrih izgubil nekaj minut.
Vzpona sem se lotil s tempom nekje 6 min/km. Pričakoval sem manjši osip kakšne skupine tekmovalcev, a se ni zgodilo. Očitno na gorske teke hodijo samo bolje pripravljeni tekači. V tem tempu sem nadaljeval večino vzpona. Izjema sta dva odseka, kjer je bilo to nemogoče. Še posebej odsek kakšne 2 km pred ciljem. Vmes sem prehitel nekaj tekmovalcev in tekmovalk in celo nekaj kolesarjev. Ob progi so bile tri okrepčevalnice z vodo. Zadnja bi morala biti kakšen kilometer prej, ker piti 500m pred ciljem po moje ni ravno navada.
V cilj (1.611 m) sem prišel s časom 1:14:52, kar pomeni 23:56 za zmagovalcem. Ne vem še zakaj, ampak s svojim Garminom sem nameril kar 3 minute več. Čas je zadostoval za 22. mesto (od 25.) v svoji kategoriji. Ob pregledu rezultatov mi je bilo sedaj kristalno jasno, da so udeleženci gorskih tekov veliko bolje pripravljeni, kot pa tisti, ki se udeležijo ravninskih tekov. Gorski tek le ni za popolnega začetnika. Na cilju smo dobili pijače, sadje in čokoladice ter kasneje še avtobusni prevoz v dolino. V dolini nas je čakalo zelenjavna juha ali golaž in seveda pivo. Reklamne drese bomo dobili po pošti. Organizacija je bila odlična. Do drugega leta bom še malo treniral, da vsaj malo popravim rezultat. Graf teka še pride.
