Vršič je naš!

Želja se mi je izpolnila. Že nekaj časa sem se želel preizkusiti v teku na Vršič. Letos sem bil prepričan, da se bom lahko udeležil Andrejčkovega teka, pa sem bil potem na morju. Sicer  nisem noben gorski tekač, a vseeno mi je zanimalo ali zmorem oz. kako hitro zmorem. Zakaj točno? Ne vem, mogoče z namenom primerjati z vzponom s kolesom. Sem hitrejši na kolesu ali s tekom?

Odločitev je bila hitra, dodatno pa me je spodbudil še zapis na blogu od Piskec-a. Povabil sem še nekaj tekačev, na koncu pa smo se zbrali trije pogumni (še Anže in Marko) in ena pogumnica (Sparkica). Ker smo želeli teči brez sončne pripeke smo se od doma odpravili že ob 6h zjutraj. Ob 7h je bila v Kranjski Gori temperatura zraka celih 9 C! Za tek je temperatura dobra, zeblo pa nas je pred njim. Kakorkoli že, ob 7:02 smo se izpred hotela Lek zapodili proti prelazu. Prva dva kilometra smo tekli skupaj, ko pa se je začen vzpon, smo se počas razšli.

Najprej je malo zaostala @sparkica, kasneje pa še Marko. Z Anžetom sva ves čas tekla enak temo in tako tudi pritekla na vrh. Ko sem nekaj dni prej razmišljal kakšen rezultat sem možen doseči sem ocenil, da bi lahko tekel med 1:10 in 1:15. A ko sva z Anžetom vmes nekaj računala sva ugotovila, da bo bolj realen čas okrog 1:20. Zato sva bila na koncu zelo zadovoljna s časom 1:13.

Do 18. serpentine je bilo moje počutje odlično. Nič se ni poznalo, da sem dan prej pretekel 18,5 km. Potem pa je bila utrujenost z vsakim ovinkom večja. Mislim, da kakšne večje rezerve nisem imel in bi na tekmi tekel zelo podoben rezultat. Tudi vreme na vrhu je bilo super, saj veter sploh ni pihal tako močno, kot ponavadi. Marko je na vrh prišel kakšni 2 minuti za nama, kar pomeni 1:15. Dobrih 12 minut kasneje pa je na vrh lahkotno pritekla še Sparkica. Njen čas je bil 1:25. Super smo!

In, ko se nekoliko spočijemo Sparkica izjavi, da gre z očetom naprej še na Malo Mojstrovko. Komentar, ki je temu sledil je bil enoten: “Ta baba je pa čisto nora!” :D Ko je šok minil smo se poslovili in moški del se je odpravil nazaj v dolino. Večinoma kar po cesti. V zadnjem trenutku smo se izognili prometnemu kaosu, ki je nastal zaradi proslave pri Ruski kapelici in v dolino prispeli v eni uri. Sklepi so bili na koncu že malo boleči, vendar kaj hujšega ni bilo. Skupaj smo pretekli okrog 23 km v času 2 ur in 15 minut.